Moskva
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 13.29
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 00.00
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Sojenje petim Dagestancem
04. 08. 2000 18.24
Pet Dagestancev se bo moralo pred sodiščem zagovarjati zaradi bombnega atentata v dagestanskem mestu Bujnaksku, v katerem je 4. septembra lani umrlo 58 ljudi, več kot sto pa jih je bilo ranjenih. Datum začetka sodnega procesa še ni znan, je danes po zaključku preiskave sporočil visoki predstavnik severnokavkaškega sodišče Nikola Hazikov.
Obilno deževje povzroča poplave
04. 08. 2000 16.25
Obilno deževje na severovzhodu Brazilije je v zadnjih šestih dneh povzročilo poplave in zemeljske plazove, v katerih je umrlo vsaj 56 ljudi, okoli 145.000 pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Po poročanju oblasti gre za najhujše poplave v zadnjih 25 letih. Nekatera mesta so popolnoma poplavljena, zato se ljudje še nekaj časa ne bodo mogli vrniti na svoje domove, vremenska napoved pa kaže, da dežja še ne bo konec. V več kot 40-ih mestih je bila razglašena najvišja stopnja nevarnosti, veliko krajev pa je dostopno samo s helikopterji.
Požari v Španiji in Turčiji
04. 08. 2000 16.12
Sinoči so gasilci iz hotela v letoviškem mestu Salou na severozahodu Španije po izbruhu požara evakuirali 700 turistov. Šest oseb se je zaradi gostega dima laže zastrupilo in so jih prepeljali v bolnišnico. Požar je izbruhnil iz doslej neznanih razlogov v bližini hotela, gasilcem pa ga je uspelo kmalu pogasiti. Gostje hotela so se že vrnili v svoje sobe.
Rusi v letu dni ubili 14.000 Čečenov
03. 08. 2000 19.30
Ruske sile so od začetka spopadov na Severnem Kavkazu avgusta lani ubile 14.000 čečenskih upornikov, je včeraj po poročanju agencije Interfax sporočil namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov. Ruski generali so sicer ob začetku spopadov menili, da čečenske uporniške sile ne presegajo 7000 mož.
Kurnikova razjezila Ruse
03. 08. 2000 16.54
Ruska javnost se je negativno odzvala na odpoved nastopa njihove teniške junakinje Ane Kurnikove na letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyju. 19-letna ruska lepotica je povedala, da se olimpijskega turnirja ne bo udeležila, ker se le-ta pričenja takoj po končanem odprtem teniškem prvenstvu ZDA v New Yorku. Iz istega razloga na OI ne bo niti prve igralke sveta, Švicarke Martine Hingis.
Spomenik umrlim ruskim padalcem
03. 08. 2000 10.45
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v mestu Pskov na severozahodu Rusije slovesno odkril spomenik 84 ruskim padalcem, ki so jih uporniki 1. marca lani ubili iz zasede na jugu Čečenije. Ruski predstavniki so takrat sprva zanikali, kasneje pa priznali, da je v napadu padlo 84 padalcev, preživelo pa samo šest.
Kurnikove ne bo na OI
01. 08. 2000 18.05
Ruska najstniška teniška zvezdnica Ana Kurnikova kljub drugačnim napovedim ne bo nastopila na olimpijskem turnirju v Sydneyu. Uradne obrazložitve njene odpovedi ni, ruska tiskovna agencija Itar-Tass pa je objavila neuradno novico, da olimpijski nastop Kurnikove ne zanima, ker je na sporedu po odprtem prvenstvu ZDA. Nekateri si njeno odpoved predstavljajo drugače. Menijo, da Kurnikova enostavno noče nastopati za Rusijo, kar naj bi na nekaterih tekmah Fed tudi dokazala s svojo neborbeno igro. V letošnjem pokalu Fed Kurnikove ni bilo v reprezentanci, za kar naj bi bile krive poškodbe.
Putin odstavil deset generalov
31. 07. 2000 19.46
Ruski predsednik Vladimir Putin je v vrhu ruske vojske odstavil deset generalov, danes poročajo ruski mediji, ki se sklicujejo na vire blizu predsednika. V Kremlju so pojasnili, da so bili generale odstavljeni zaradi starosti ali pa na njihovo lastno željo, in da gre le za običajen proces rotacije.
Študenti čakajo svoje štipendije
30. 07. 2000 19.28
Veleposlaništvo Srednjeafriške republike je zanikalo vesti ruske tiskovne agencije Itar-Tass, da so študenti iz te afriške države, ki študirajo v Moskvi, v ruski prestolnici na veleposlaništvu kot talca pridržali nekega diplomata veleposlaništva. Potrdilo pa je, da na veleposlaništvu že od včeraj vztraja več deset študentov, ki zahtevajo izplačilo štipendij, da bi lahko odšli na počitnice.
Rusko-čečenski spopadi v okolici Groznega
27. 07. 2000 15.45
V okolici Groznega so danes ponoči potekali spopadi med ruskimi silami in čečenskimi uporniki, je poročala ruska zasebna televizija NTV. Po navedbah televizije naj bi zvezne sile v Hankali vzhodno od čečenskega glavnega mesta obkolile od 200 do 300 upornikov. Televizija ni poročala o morebitnih žrtvah spopadov. Tiskovni predstavnik ruskih sil v Čečeniji Sergej Artemov je zanikal vesti televizije NTV in zatrdil, da v Groznem ni bilo spopadov.
Odprava hišnega pripora proti Gusinskemu
27. 07. 2000 09.13
Rusko državno tožilstvo je proti ruskemu medijskemu mogotcu Vladimirju Gusinskemu danes odpravilo ukrep o začasnem odvzemu lastnine medijskemu mogotcu Vladimirju Gusinskemu in ukinilo prepoved o njegovem potovanju v tujino. Že včeraj pa mu je tožilstvo odpravilo hišni pripor, ki je za Gusinskega veljal od 16. junija. Gusinskega, vodjo medijske hiše Media Most, lastnice nekaterih največjih ruskih medijev, so aretirali prejšnji mesec na podlagi obtožb, da je poneveril več kot deset milijonov dolarjev. Po štirih dneh so ga izpustili iz zapora pod pogojem, da ne bo zapustil države, dokler se ne konča preiskava proti njemu.
Putin uveljavil regionalno reformo
26. 07. 2000 15.22
Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu je dokončno uspelo uveljaviti regionalno reformo. Zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacije, v katerem so predstavniki regij, je namreč sprejel zadnji zakon, ki očitno omejuje vpliv guvernerjev 89 ruskih regij. Zakon je predlagal predsednik Putin. Po tem zakonu guvernerji in predsedniki ruskih republik kot tudi predsedniki regionalnih parlamentov ne bodo več mogli avtomatično postati člani sveta federacije, ampak bodo lahko imenovali le svoje predstavnike.
Letalski napadi na položaje upornikov
25. 07. 2000 15.10
Čečenski uporniki so v noči na sredo večkrat streljali na ruske položaje v okolici Groznega. V enem izmed napadov je bil ubit ruski vojak, dva pa sta huje ranjena, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko vojaško poveljstvo na Kavkazu. Ruski obrambni minister Igor Sergejev, ki je obiskal enote ruske vojske v Tuli, južno od Moskve, je povedal, da so uporniki začeli z majhnimi sabotažnimi akcijami, predvsem s postavljanjem min. Ruske sile so v torek uničile deset protipehotnih min, od teh nekaj na cesti med Groznim in sotesko Argun, v zadnjih 24 urah pa so izvedle niz zračnih napadov na položaje čečenskih upornikov. V topniških napadih pa naj bi bilo ubitih 8 upornikov.
Našli ostanke ladje iz 13. stoletja
25. 07. 2000 12.12
Delavci so na nekem nahajališču jantarja v ruskem mestu Kaliningrad našli ostanke ladje iz 13. stoletja, ki naj bi izvirala s Poljske, je poročala agencija Itar-Tass. V muzeju v Kaliningradu so povedali, da so že očistili 179 delov ladje. Neki predstavnik pomorskega muzeja v poljskem Gdansku, ki si je ogledal ostanke, je potrdil njihovo podobnost s predmeti v poljskih zbirkah. Arheologi, ki sedaj izkopavajo ostanke ladje, odkritje ocenjujejo kot edinstveno.
Zaostrene razmere v Groznem
24. 07. 2000 21.57
V napadu čečenskih upornikov v Groznem so bili danes ubiti trije ruski policisti, pripadniki elitnih enot ruskega notranjega ministrstva, 17 pa je bilo ranjenih, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na ruske oblasti v Čečeniji.
Putin zadovoljen z vrhom G-8
24. 07. 2000 21.12
Po mnenju ruskega predsednika Vladimirja Putina se je na vrhunskem srečanju sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8), ki je bilo ob koncu tedna na japonske otoku Okinava, okrepila mednarodna avtoriteta Rusije. Putin je danes ob obisku polotoka Kamčatka dejal, da so rezultati srečanja G-8 ''brez dvoma okrepili vlogo in položaj Rusije v mednarodnih zadevah''.
Najstarejši pisni dokument v Rusiji
24. 07. 2000 14.27
Arheologi so v mestu Veliki Novgorod na severozahodu Rusije odkrili Daivdove psalme napisane na štiri povoščene tablice. Trdijo, da je to najstarejši pisni dokument najden v Rusiji, saj naj bi bil napisan v začetku 11. stoletja.
Nadaljevanje spopadov v Čečeniji
24. 07. 2000 11.54
Ruska vojaška letala so včeraj nadaljevala silovite napade na položaje čečenskih upornikov v Vedenu in v goratih predelih južne Čečenije, je poročala ruska agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko vojaško poveljstvo. Ruski tiskovni predstavnik za območje Kavkaza Sergej Artemov pa je sporočil, da so v bolnišnico v Vedenu pripeljali približno 80 ranjenih, povečini čečenskih upornikov, ter dodal, da je uporniška vojska utrpela hude izgube. Po navedbah ruske vojske je umrlo 60 upornikov, so sporočili s poveljstva kavkaških sil.
Zasedi čečenskih upornikov v Groznem
21. 07. 2000 20.09
V dveh zasedah čečenskih upornikov v Groznem je bilo ubitih 15 ruskih vojakov, so sporočili iz urada čečenskega voditelja Aslana Mashadova. Dvanajst ruskih vojakov je bilo po čečenskih navedbah ubitih v uporniški zasedi v četrti Groznega Staropromislovski, trije vojaki pa naj bi izgubili življenje blizu trga Minutka v središču mesta.
Čečenski uporniki krepijo napade
20. 07. 2000 21.28
Namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov je danes sporočil, da je v minulem tednu v Čečeniji v spopadih z uporniki, ki so okrepili napade na ruske sile, življenje izgubilo 25 ruskih vojakov, 74 pa jih je bilo ranjenih. Uporniki naj bi v Nošaj-Jurtu na jugovzhodu Čečenije danes napadli tudi sedež ruskega vojaškega poveljstva. Čečenski uporniki so po internetu sporočili, da so v več napadih ubili 20 ruskih vojakov. Za zdaj o tem ni neodvisnih poročil z območja.
Nove žrtve poplav in plazov
20. 07. 2000 14.54
Število smrtnih žrtev poplav na Kitajskem se je povzpelo na 625, potem ko je bregove prestopila tudi reka Ren na severu države. Iz Rusije medtem poročajo o zemeljskih plazovih, v katerih je umrlo sedem ljudi, osem pa je ranjenih.
Šest mrtvih v napadih upornikov
20. 07. 2000 13.09
Čečenski uporniki so v zadnjih 24 urah v več napadih ubili šest ruskih vojakov in policistov, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na čečensko upravo notranjega ministrstva. V napadih na ruske konvoje in patruljna vozila je bilo ranjenih tudi 11 Rusov.
Berezovski zapušča dumo
19. 07. 2000 13.08
Vplivni ruski poslovnež Boris Berezovski je danes uradno odstopil s položaja poslanca v dumi, potem ko je v ponedeljek napovedal odstop, ker ''ne želi sodelovati pri vzpostavitvi avtoritarnega režima'' v Rusiji. Obenem je napovedal, da namerava oblikovati svojo opozicijsko stranko.
Rusi zaplenili radioaktivni zabojnik
19. 07. 2000 12.28
Ruske oblasti so v St. Peterburgu zaplenile sod z radioaktivnimi snovmi, ki je bil na poti v Kazahstan. Na sodu, po uradnih podatkih naj bi vseboval odpadke iz železa, so namerili sedemkrat večjo radioaktivnost od dovoljene, je včeraj poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Začetek iskanja čečenskih upornikov
18. 07. 2000 14.19
V drugem največjem čečenskem mestu Gudermesu je danes okoli 2000 proruskih čečenskih policistov začelo obsežno akcijo iskanja čečenskih upornikov, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. V Gudermesu, 30 kilometrov vzhodno od prestolnice Grozni, je sedež promoskovske čečenske uprave.
Diamant najden v rudniku
17. 07. 2000 17.21
V rudniku v kraju Udačni na vzhodu Sibirije so našli 45 karatov težak diamant modrikaste barve. Diamanti, težji od 20 karatov, običajno dobijo ime, zato se predstavniki rudnika o imenu in ceni diamanta trenutno še pogajajo z vodilnim ruskim brusilcem diamantov, tovarno Alrosa. Največji neobdelani diamant doslej so našli leta 1905, tehtal je 3106 karatov, poimenovali pa so ga Cullinan. V rudniku Udačni kopljejo diamante že 45 let, doslej pa so našli za okoli 30 milijard dolarjev teh dragih kamnov.
Spor o reformi ruskih jedrskih sil
17. 07. 2000 08.59
Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj na pogovor poklical ruskega obrambnega ministra Igorja Sergejeva in načelnika generalštaba ruske vojske Anatolija Kvašnina ter tako posegel v nesoglasja, ki so se v ruskem obrambnem vrhu pojavila glede nadaljnjega razvoja jedrskih oboroženih sil. Srečanje se je po oceni opazovalcev končalo brez dogovora. Obrambni minister Sergejev in načelnik ruskega generalštaba Kvašnin naj se ne bi strinjala o predlaganem projektu reforme ruske vojske. Kvašin je namreč predlagal omejitev raketnih enot in njihovo vključitev v zračne sile. Spor je najbolj prišel do izraza pred nekaj dnevi, ko je Sergejev projekt reforme označil kot ''zločin proti Rusiji'', ''nesmiseln predlog'' in ''neumnost''.
Odslej neomejeno število izstrelitev
17. 07. 2000 08.43
Rusija in ZDA so se dogovorile o ukinitvi kvot, s katerimi so nadzirali število ameriških poslovnih satelitov, izstreljenih z uporabo ruskih nosilnih raket, je sporočila Ruska vesoljska agencija. Po dosedanjem dogovoru, ki bo potekel 31. decembra, ameriške družbe z ruskimi raketami ne smejo utiriti več kot 20 satelitov letno. Obe strani sta se med posvetovanji pred več tedni dogovorili, da sporazuma ne bosta obnovili in da bosta s sporočilom o spremembi počakali do izstrelitve ruskega modula Zvezda, ki so ga uspešno utirili v sredo. Kvote so vpeljali leta 1993 zaradi ameriške zaskrbljenosti, da bo Rusija ponudila utirjanje satelitov v orbito po cenah nižjih od tržnih, toda povpraševanje po poslovnih izstrelitvah je raslo in ruska nosilna raketa proton-K se je izkazala za eno najzanesljivejših na svetu. Rusija prejme za vsako izstrelitev s protonom-K približno 70 milijonov dolarjev, kar je v mejah tržnih cen.