Nasa

Endeavour se je oddaljil od MVP
10. 12. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.

NASA z dokazi vode na Marsu
07. 12. 2000 00.00
Znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da so se dokopali do najpomembnejšega odkritja, ki ga je doslej prineslo raziskovanje rdečega planeta z ameriško samodejno sondo Mars Global Surveyor (MGS). Na novinarski konferenci sta znanstvenika Michael Malin in Ken Edgett, ki se ukvarjata z razlago fotografij sonde MGS, sporočila, da sta našla dokaze, da so v nedavni preteklosti na Marsu obstajali vodni tokovi.

Tanner in Noriega na vesoljskem sprehodu
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje poteka prvi od skupno treh vesoljskih sprehodov kolikor jih načrtujejo do vključno četrtka oziroma v času sedmih dni, kolikor bo predvidoma ameriški vesoljski raketoplan Endeavour združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Raketoplan se je s postajo združil v soboto. Sprehod se je začel sinoči ob 19.35 po srednjeevropskem času, ko sta Endeavour in MVP letela kakih 376 kilometrov nad Severno Afriko in naj bi trajal predvidoma šest ur in 45 minut.

Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.

Izstrelili delto 2
22. 11. 2000 00.00
V oporišču ameriškega vojaškega letalstva Vandenberg v Kaliforniji so točno ob napovedanem času, to je ob 19.24 po srednjeevropskem času in med samo 22 sekund dolgim izstrelitvenim oknom izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2, ki je na pot okoli Zemlje ponesla satelit ameriške vesoljske agencije NASA Earth Observing-1 (EO-1), argentinsko-ameriški satelit SAC-C in švedski nanosatelit Munin.

Izstrelitev ponovno preložili
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) so tretjič doslej preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral davi ob 1.40 po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi tehničnega razloga. Nov poskus izstrelitve bo jutri zjutraj po srednjeevropskem času.

Izstrelitev Discoveryja znova preložili
10. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru so danes znova preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral jutri ob 2:05 zjutraj po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi premočnega vetra na vesoljskem izstrelišču. Nov poskus izstrelitve bo v sredo zjutraj po srednjeevropskem času.

Raziskati Pluton zdaj ali čez 200 let?
26. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je nedavno sporočila, da namerava zaradi prevelikih stroškov projekta ustaviti priprave odprave vesoljske sonde Pluto

Srečanje slovenskih znanstvenikov
24. 09. 2000 00.00
Svetovni slovenski kongres bo 28. in 29. septembra na Bledu pripravil prvo srečanje znanstvenikov in raziskovalcev iz Slovenije z njihovimi rojaki iz tujine z naslovom Poti znanosti k edinosti Slovencev. Kongres je namenjen predvsem izmenjavi znanja in izkušenj ter navezovanju novih vezi in strokovnih prijateljstev.

Šestnajsletnika obsodili zaradi vdorov v računalniške sisteme
22. 09. 2000 00.00
Na sodišču v ameriškem mestu Miami so včeraj nekega šestnajstletnika obsodili na šest mesecev zapora, ker je vdrl v mreže ameriškega obrambnega ministrstva, ameriške agencije za vesolje (NASA) in v zasebni strežnik, so danes sporočili iz ameriškega pravosodnega ministrstva. Šestnajstletnik, ki je na internetu uporabljal ime cOmrade, je od avgusta do oktobra 1999 večkrat vdrl v omrežje Agencije za znižanje stopnje nevarnosti (DTRA), ki je del ameriškega obrambnega ministrstva, in zlorabil več deset gesel. Vdrl je tudi v računalnik zasebnega uporabnika v Virginiji, in prestregel približno 3300 sporočil po elektronski pošti. Junija 1999 je cOmrade vdrl v 13 računalnikov centra agencije NASA za polete v vesolje v mestu Huntsville v ameriški zvezni državi Alabama in z njih snel različne programe v skupni vrednosti 1,7 milijona dolarjev. Sistem centra zaradi vdorov v omrežje ni deloval 21 dni, zaradi česar je nastala škoda, ki jo ocenjujejo na 41.000 dolarjev.

Vesoljci v vlogi električarjev
14. 09. 2000 00.00
Dejavnost sedemčlanske ameriško-ruske posadke ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je od nedelje združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v znamenju električarskih opravil.

Sončenje v času večje Sončeve aktivnosti
08. 09. 2000 00.00
Sonce se bliža vrhuncu svojega 11-letnega cikla aktivnosti. To pomeni, da je na Soncu zdaj več peg in izbruhov in da je ultravijolično sevanje najmočnejše po letu 1989. Na vprašanje, če je sončenje zdaj nevarnejše, dr. David Hathaway, fizik, zaposlen v Marshallovem centru za vesoljske polete ameriške vesoljske agencije NASA v Huntsvillu (Alabama), odgovarja nikalno in pojasnjuje zakaj.

Ustanovitev Progresivne stranke
03. 09. 2000 00.00
Včeraj popoldne je bil v Kropi ustanovni sestanek Progresivne stranke (PS), na katerem so sprejeli program in statut stranke in izvolili štiri člane izvršilnega odbora. Za predsednika stranke je bil izvoljen slovenski znanstvenik, fizik dr.

Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.

Polet na Mars
14. 08. 2000 00.00
Ameriški profesor Longuski je izračunal, da bi bilo leto 2014 najbolj varno leto za pristanek vesoljske ladje s človeško posadko na Marsu. V dneh okoli 14. februarja 2014 bodo bili planeti Zemlja, Mars in Venera tako razporejeni, da bo vesoljski polet takrat najbolj varen. Gravitacijske sile teh treh planetov bodo omogočale več varnostnih izhodov. Če bi se recimo vesoljska ladja pokvarila na poti na Mars, bi lahko pristala na Veneri, kasneje pa varno poletela proti Zemlji. Gravitacija Venere bi pripomogla k varnemu povratku na Zemljo tudi, če bi se pokvaril glavni motor vesoljskega plovila, ko bi bilo to že na Marsu. Ugodno razvrstitev planetov leta 2014 so ugotovili tudi Nasini znanstveniki že leta 1997.

NASA bo na Mars poslala dve vozili
11. 08. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo leta 2003 v okviru načrta Mars 2003 Rover na Mars namesto enega poslala dve izpopolnjeni daljinsko vodeni vozili, primerek katerega so razvili na kornelijski univerzi. Maja in junija 2003 naj bi izstrelili dve samodejni vesoljski sondi, ki bosta januarja 2004 v razmaku 18 dni pristali na Marsu, vsaka od sond pa bo pripeljala enako vozilo.

NASA bo na Mars poslala vozilo
31. 07. 2000 18.28
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo leta 2003 na Mars poslala eno ali celo dve daljinsko vodeni vozili, primerek katerega so razvili na Kornelijski univerzi. Novo vozilo naj bi izstrelili 4. julija 2003, na Marsu pa naj bi pristalo 20. januarja 2004.

Heker vdrl v računalnik NASA
19. 07. 2000 07.29
V ZDA so prijeli računalniškega pirata, ki naj bi vdrl v računalniški sistem ameriške vesoljske agencije NASA. 20-letni heker z vzdevkom ''rolex'' je vdrl v dva računalnika znanstvenega laboratorija v Pasadeni v Kaliforniji, je poročal Los Angeles Times. Mladeniča so prijeli minuli teden na njegovem domu v zvezni državi New York.

Zadnji preizkus protona K
05. 07. 2000 17.48
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so z izstrelitvene rampe 39 na izstrelitvenem kompleksu 81 uspešno izstrelili težko nosilno raketo proton K, katere dodatna stopnja je utirila ruski vojaški satelit vrste kosmos; šlo naj bi za telekomunikacijski satelit za prenos podatkov vrste gejzer (gejzir).

NASA na udaru hekerjev
05. 07. 2000 12.50
Računalniško piratstvo postaja za razviti svet vse večji problem. Ena večjih tarč hekerjev je ameriška vesoljska agencija NASA, ki je samo v lanskem letu doživela 500.000 hekerskih napadov. Te dni pa so v javnost prišle ugotovitve, da so leta 1997 hekerji celo ogrozili življenja astronavtov, ki so z vesoljskim plovilom pristajali na takrat še dejavnem Miru. Ravno ko se je njihovo vesoljsko plovilo združevalo z Mirom, so hekerji izvedli napad, ki je za trenutek prekinil komunikacijo med centralo na Zemlji in računalnikom v vesolju, ki je nadziral srčni utrip, pulz in ostale življenjske funkcije vesoljske posadke. Predstavniki NASE pravijo, da komunikacija poteka preko različnih kanalov, tako da se je le-ta odvijala vzporedno, vseeno pa je prihajalo do določenih težav.

Novosti o odkritju vode na Marsu
24. 06. 2000 15.58
Pod pritiskom javnosti, vznemirjene zaradi govoric o odkritju vode na Marsu, se je ameriška vesoljska agencija NASA odločila pripraviti novinarsko konferenco o tem vprašanju predčasno. Prvotno so nameravali vse uradne izjave dati šele 29. junija, torej sočasno z izidom ameriške znanstvene revije Science, v kateri bo objavljen članek o novem odkritju.

Na Marsu odkrili vodo
22. 06. 2000 21.27
Strokovnjaki iz ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da so našli dokaze za obstoj vode na Marsu. Še vedno pa ni znano, ali je voda na tem planetu tudi vir za preživetje morebitnih živih bitij. Po dveh letih opazovanja so pri NASI ugotovili, da se zaradi vode oblika površja planeta spreminja. Znanstveniki so bili doslej prepričani, da je voda na Marsu sicer obstajala pred nekaj milijoni let in da je danes ni.

Na Marsu odkrili vodo
22. 06. 2000 08.42
Znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA so prepričani, da so našli na površju Marsa sledove vode. Če bo odkritje dokončno potrjeno, bo pomenilo znaten napredek pri raziskovanju rdečega planeta. Dokazi o nahajališču vode se nanašajo v glavnem na osrednji del šest tisoč kilometrov dolgega kanjona Valles Marineris.

Nova tehnologija za polet na Mars
15. 06. 2000 21.21
Johnsonovo vesoljsko središče (JSC) v Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas in družba MSE Technology Applications iz mesta Butte v Montani sta podpisala sporazum o skupnem razvoju nove raketne tehnologije, ki naj bi čas potreben za potovanje do Marsa za več kot polovico skrajšala.

Iztirili observatorij gama žarkov Compton
04. 06. 2000 16.52
Ameriška vesoljska agencija NASA je danes iztirila astronomski satelit Observatorij gama žarkov Compton (CGRO).

Predavanje o raziskovanju vesolja
30. 05. 2000 08.35
Strokovnjak ameriške vesoljske agencije NASA iz Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni prof. dr. Dušan Petrač je v dvorani Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani kot gost ponedeljkovega večera približno 60 poslušalcem predaval o raziskovanju vesolja in svojem prispevku na področju poskusov s tekočim helijem v breztežnostnem stanju nato pa odgovarjal na številna vprašanja.

Atlantis pristal na Cape Canaveralu
29. 05. 2000 12.59
Na pristajalni stezi številka 15 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ob 8.20 in 17 sekund po srednjeevropskem času po devetih dneh, 20 urah, desetih minutah in desetih sekundah poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s šestimi ameriškimi in enim ruskim vesoljcem.

Slovo Atlantisa od MVP
27. 05. 2000 17.13
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadka se je po skoraj šestih dneh skupnega poleta z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), zunanjih in notranjih popravilih in vzdrževalnih delih na postaji, davi 381 kilometrov nad Kazahstanom ločil od MVP in bo v ponedeljek pristal na Zemlji.

Williams in Voss sestavila ruski vesoljski žerjav
22. 05. 2000 19.20
Ameriška astronavta Jeffrey Williams in James Voss sta danes na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) uspešno zaključila skoraj sedemurni vesoljski sprehod, med katerim sta sestavila ruski teleskopski tovorni žerjav Strela (Puščica) in uresničila še več drugih nalog.

Pojav La Nina pojenjuje
11. 05. 2000 20.07
Ameriški znanstveniki iz agencije NASA so sporočili, da vremenski pojav La Nina, ki je v zadnjem letu dni pošteno kvaril vreme v večjem delu ameriške celine, pojenjuje, vendar letošnje poletje še ne bo nič manj razburkano kot lansko.