Nasa
Pegasus XL utiril satelit WIRE
05. 03. 1999 09.46
Po tridnevni preložitvi zaradi tehnične napake so nad Tihim oceanom davi ob 3.57 po srednjeevropskem času z letala L-1011 stargazer uspešno izstrelili ameriško tristopenjsko nosilno raketo pegasus XL z astronomskim satelitom Wide-Field Infrared Explorer (WIRE).
Pegasus XL ustavili zatiči
02. 03. 1999 15.50
Izstrelitev ameriške tristopenjske nosilne rakete pegasus XL z astronomskim satelitom Wide-Field Infrared Explorer (WIRE) so morali davi po srednjeevropskem času v zadnji minuti zaradi tehnične napake preložiti za najmanj 48 ur.
NASA razkrila prvo od dveh skrivnosti
25. 02. 1999 19.15
Ameriška vesoljska agencija NASA bo kmalu v vesolju izvedla reševalno operacijo, med katero bodo poskušali popraviti 1,7 milijarde dolarjev vreden vesoljski teleskop Hubble (HST).
Norveška izstrelila meteorološko raketo
22. 01. 1999 08.35
Na raziskovalni postaji Andoeya na severu Norveške so po nekajdnevni preložitvi zaradi slabega vremena danes v smeri proti otočju Spitsbergi uspešno izstrelili štiristopenjsko raketo na tekoče gorivo black brant XXII za raziskovanje polarnega sija.
Astronavti uporabljajo Microsoftov program za e-pošto
29. 12. 1998 13.40
Ta mesec je šestčlanska posadka vesoljskega plovila Endeavour opravila zgodovinsko misijo v krožnici 400 kilometrov nad zemljo. Med 7,36 milijona kilometrov dolgim popotovanjem po vesolju so opravili temeljna konstrukcijska dela za mednarodno vesoljsko postajo. Čeprav so bili daleč od doma, pa so lahko s svojimi družinami brez težav komunicirali z elektronsko pošto.
Endeavour se je ločil od vesoljske postaje
14. 12. 1998 08.49
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je nocoj približno ob 21.30 po srednjeevropskem času ločil od Mednarodne vesoljske postaje MVF.
NASA gradi laboratorij v Hondurasu
01. 10. 1998 16.02
Ameriška vesoljska agencija NASA je sklenila dogovor o gradnji 20 milijonov dolarjev vrednega laboratorija v Hondurasu, ki bo namenjen raziskavam klimatskih in atmosferskih sprememb.
Odkrili položaj evropskega sončnega observatorija SOHO
31. 07. 1998 07.49
Strokovnjaki, ki upravljajo največji radijski teleskop na svetu v portoriškem Arecibu, so pomagali najti evropski sončni observatorij SOHO (Solar and Heliospheric Observatory). Proti pričakovani legi vesoljskega plovila so poslali radijske signale. Odbite signale je zaznal opazovalni radar Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje (NASA) v kalifornijskem Goldstonu, vendar podatkov s plovila za zdaj še ne dobivajo.
Amaterska izstrelitev v vesolje spodletela
22. 06. 1998 07.48
Skupini navdušenih raketarjev iz Alabame, ki so člani hunstvillskega kluba L5 Society, je v soboto v Mehiškem zalivu kakih 100 km jugovzhodno od New Orleansa spodletel poskus izstrelitve prve amaterske rakete SL 2 v vesolje.
Oseminštiridesetletni radovednež pretental Naso
11. 06. 1998 09.06
Oseminštiridesetletni Jerry Whitridge, ki si je zaželel ogledati središče za upravljanje vesoljskih poletov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje (NASA), se je upravi predstavil za astronavta, sodelavca ameriške obveščevalne službe CIA in vojnega heroja. Zdi se neverjetno, a uradne osebe je prepričal, tako da so ga v času poleta vesoljskega raketoplana kot častnega gosta popeljale v najbolj skrivne dele centra. Vodstvo Nase ne more pojasniti, kdaj in zakaj so v nekem trenutku vendarle podvomili v istovetnost pomembnega gosta. Nekaj pa je zanesljivo: za poskus lažnega predstavljanja za zveznega uslužbenca grozi Jerryju Whitridgeju sedem let zapora in 500.000 dolarjev globe, je poročal Radio Glas Amerike.
NASA določila datum za zadnji polet vesoljskega raketoplana k Miru
21. 05. 1998 07.55
Ameriška vesoljska agencija NASA je določila datum za zadnji polet ameriškega vesoljskega raketoplana k ruski orbitalni znanstveni postaji Mir.
Mesto na Marsu le plod človeške domišljije
16. 04. 1998 17.20
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Global Surveyor je posnela podrobne fotografije kraja, ki so ga nekateri zaradi "piramid" in njihove razporeditve imenovali "marsovsko mesto". Izkazalo se je, da gre le za skale, hribe in sence.
Mars Global Surveyor razkril skrivnost obraza na Marsu
08. 04. 1998 08.13
Pred 22 leti je ameriška samodejna sonda vrste viking med kroženjem okoli Marsa na področju imenovanem Cydonia posnela nenavadno oblikovano površinsko tvorbo, ki je močno spominjala na človeški obraz. Novi posnetki t.i. "obraza" na Marsu, ki jih je posnela ameriška sonda Mars Global Surveyor, pa uganko končno pojasnjujejo. Navidezen "obraz" na Marsu je dolga leta buril domišljijo številnih ljudi. Posamezniki so trdili, da gre za umetno ustvarjen predmet, ki ga je lahko izdelala le razumska civilizacija. Nekateri so celo obtoževali ameriško vesoljsko agencijo NASA, da prikriva resnico. Gre verjetno za največkrat objavljeno fotografijo nekega koščka površine rdečega planeta, s katero so se pogosto okoristili manj resni mediji in šušmarji. Nove fotografije, ki so bile posnete minulo nedeljo in jih je zdaj objavila NASA, so bolj kakovostne; razkrivajo povsem običajne naravne površinske tvorbe. Kaže, da je vse ostalo ustvarila igra svetlobe in senc ter človeška domišljija.
Stavka novinarjev časopisa Naša borba
26. 03. 1998 17.46
Naša borba, glavni neodvisni časopis v Srbiji, včeraj ni izšla, saj njeni novinarji stavkajo zaradi neizplačanih plač.
NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje
13. 03. 1998 17.37
Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.
Lunar Prospector našel led na Luninih tečajih
06. 03. 1998 08.50
Ameriška Nacionalna uprava za aeronavtiko in vesolje Nasa je objavila, "da je glede na začetne znanstvene podatke, ki jih je poslala Nasina sonda Lunar Prospector (Lunarni Rudosledec), visoka verjetnost, da je na severnem in južnem tečaju Lune led".
Reiterju kombinacijski slalom, oba naša med 15.
10. 02. 1998 08.17
Avstrijec Mario Reiter je zmagovalec olimpijskega kombinacijskega slaloma v Hakubi. Elanovec si je pred Norvežanom Lassejem Kjusom, ki je po današnji tekmi prvi favorit kombinacije, nabral 1,81 sekunde prednosti, Poljak Andrzej Bachleda pa je zaostal 2,64 sekunde.
Proti Luni bo poletel Lunar Prospector
05. 01. 1998 18.19
Jutri ob 2.31 in 12 sekund po srednjeevropskem času namerava ameriška Nacionalna uprava za aeronavtiko in vesolje NASA v letalskem oporišču Cape Canaveral v ameriški zvezni državi Florida izstreliti novo ameriško nosilno raketo Athena 2. Raketa bo utirila na pot proti Luni ameriško samodejno sondo Lunar Prospector (Lunarni Rudosledec).
Ameriški astronavt v politiko
15. 12. 1997 09.06
Jerry Linenger, ameriški astronavt, ki je letos štiri mesece raziskoval v ruski orbitalni znanstveni postaji Mir, razmišlja zdaj o karieri politika.
Vesoljca rešila 10 milijonov dolarjev vreden satelit
25. 11. 1997 10.38
Davi sta ameriški vesoljec Winston Scott in japonski vesoljec Takao Doi izstopila iz ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia. Z rokami sta uspešno umirila znanstveni satelit Spartan 201, ki ima maso 1.337 kg in ki se je po petkovem neuspešnem utirjenju počasi vrtel okoli več osi hkrati. Nato ga je mehanična roka raketoplana prenesla v tovorni odsek.