Nature
Drevesa v mestih rastejo hitreje
14. 07. 2003 00.00
V New Yorku so vse stvari malo večje, tudi drevesa niso izjema, začenja članek o presenetljivih odkritjih ameriških znanstvenikov britanska znanstvena revija Nature. Kot so ugotovili znanstveniki, rastejo topoli v mestu dvakrat hitreje od topolov na podeželju.
Evropski dan parkov
24. 05. 2003 00.00
24. maj je evropski dan parkov, ki ga je razglasila Evropska zveza naravnih in narodnih parkov EUROPARC. Na ta dan leta 1909 je bilo na Švedskem ustanovljenih prvih devet narodnih parkov.
Čas za raziskovanje središča Zemlje
19. 05. 2003 00.00
"Poslali smo vesoljska plovila na Mars in na druge planete, celo izven sončnega sistema, kaj se nahaja v središču Zemlje pa še vedno ne vemo," pravi astronom David Stevenson, ki je pripravil radikalen načrt, s katerim bi to lahko spremenili.
Težki časi za velike ribe?
17. 05. 2003 00.00
Ljudje naj bi z industrijskim ribolovom v zadnjih petdesetih letih iztrebili 90 odstotkov velikih plenilskih rib. Druge vrste rib, ki imajo velik komercialni pomen, kot sta tuna ali polenovka, pa so zdaj manjše kot njihovi predniki.
Identificirali protein, ki zavira zdravljenje malarije
22. 04. 2003 00.00
Skupini škotskih raziskovalcev je ob sodelovanju s kolegi z Biotehniškega inštituta iz Bangkoka uspelo identificirati strukturo proteina, ki je doslej zajedalcu, ki povzroča malarijo, omogočal odpornost na zdravila proti tej bolezni.
Gorile in šimpanzi na robu izumrtja
14. 04. 2003 00.00
Človeku podobne opice, gorile in šimpanzi, se bodo že kmalu, če se ne bo spremenil odnos do teh ogroženih živali ter ne bo mednarodna skupnost sprejela ustreznih ukrepov za njihovo zaščito, znašle na robu izumrtja.
Izdelali najtrši diamant
07. 02. 2003 00.00
Japonski znanstveniki so sporočili, da jim je uspelo iz grafita proizvesti najtrši sintetični diamant.
Ogljikov monoksid koristen za srce
20. 01. 2003 00.00
Poskusi na živalih kažejo, da lahko zelo majhna koncentracija ogljikovega monoksida (CO) poveča uspešnost zdravljenja bolezni ožilja, saj zmanjšuje tveganje za nastanek arterioskleroze.
Med hitreje celi rane
27. 11. 2002 00.00
Med se v gospodinjstvih že tisočletja uporablja za zdravljenje ran, so povedali britanski zdravniki, ki so preučevali njegovo delovanje.
Podnebne spremembe: Kopač v New Delhiju
30. 10. 2002 00.00
Minister za okolje Janez Kopač se udeležuje ministrskega dela osmega zasedanja konference pogodbenic okvirne konvencije ZN-a o spremembah podnebja. Slovenska delegacija zastopa stališča za učinkovito izvajanje Kjotskega protokola o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
Evro kovanci dražijo kožo
06. 10. 2002 00.00
Nemški dermatolog je z raziskavami podprl predhodne analize, po katerih naj bi bili novi kovanci za eden in dva evra krivi za alergične reakcije.
Evro kovanci povzročajo alergijo
14. 09. 2002 00.00
Švicarski znanstvenik Frank Nestle je raziskoval, ali kovanci evra povzročajo alergijo. Rezultati raziskave, ki jih je objavila britanska revija Nature, kažejo, da se iz evro kovancev ob stiku z znojem rok sprosti 320-krat več niklja, kot to dovoljuje direktiva Evropske unije.
Okoljevarstveniki kritično do Evropske komisije
23. 07. 2002 00.00
Osem vodilnih okoljevarstvenih organizacij je polletno delo Evropske komisije na področju varovanja okolja ocenilo zelo kritično.
Čokomanija je stara 2600 let
19. 07. 2002 00.00
Človeška "slabost" do čokolade je, kot kaže, starejša, kot se zdi. Pravzaprav je zaljubljenost v čokolado že zelo stara, ugotavljajo znanstveniki v britanski reviji Nature.
Papige potrebujejo prijatelje
22. 07. 2002 00.00
Med preučevanjem, zakaj papige posnemajo ljudi, so ameriški znanstveniki ugotovili, da papige "čebljajo" zato, ker želijo navezati stik.
Načrt človeškega genoma do leta 2003
27. 04. 2002 00.00
Znanstveniki pričakujejo, da bodo do pomladi prihodnjega leta dekodirali celoten človeški genom, kar bi lahko privedlo do revolucije v medicini.
V Franciji klonirali zajce
31. 03. 2002 00.00
Znanstveniki francoskega nacionalnega inštituta za kmetijske raziskave so prvič uspešno klonirali zajca iz celic odrasle živali, je v aprilski številki poročal časnik Nature Biotechnology.
Kolonija bakterij model za zunajzemeljsko življenje
23. 01. 2002 00.00
Ameriški raziskovalci so odkrili edinstveno kolonijo bakterij, ki bi lahko služila kot model zunajzemeljskega življenja. Mikroorganizmi živijo pod pogoji, ki bi domnevno lahko bili tudi pod površino drugih planetov, kot je Mars, ali na Jupiterovi luni Evropa.
Dež gasi požare v Avstraliji
16. 01. 2002 00.00
Južno obalo in gorovje avstralske zvezne države Novi Južni Wales ter območje zahodno od Sydneya je minulo noč zajelo močno neurje. Gasilci zato ocenjujejo, da je požarov, ki že od božiča divjajo v tej zvezni državi, končno konec.
Požari se ponovno širijo
13. 01. 2002 00.00
V avstralski zvezni državi Novi Južni Wales so izbruhnili novi požari, ki so presekali obalno cestno povezavo med Brisbaneom in Sydneyjem. Gasilce pa pri gašenju ovira močan veter.
Učimo se lahko brez koncentracije
30. 10. 2001 00.00
Ameriški raziskovalci delovanja možganov so prepričani, da obstaja učenje s pomočjo nezavednega zaznavanja.
Hrošč, ki lahko reši problem suše
03. 11. 2001 00.00
Spoznanja o puščavskih hroščih iz Namibije, ki na svojih hrbtih zbirajo kapljice vlage, bi lahko po mnenju britanskih raziskovalcev omilila težave s pitno vodo.
Odločilen pogled iz oči v oči
12. 10. 2001 00.00
Možgani začnejo delovati hitreje ob pogledu iz oči v oči, zlasti če imamo pred seboj privlačen obraz, so ugotovili znanstveniki v novi študiji.
Odkrili protein, ki povečuje gibljivost spermijev
12. 10. 2001 00.00
Ameriški biologi so odkrili protein, ki spermijem olajša prodiranje v jajčece, to odkritje pa bi lahko vodilo v izdelavo kontracepcijskega sredstva za moške in zdravila za zdravljenje moške neplodnosti.
Dokazi o segrevanju Zemlje
02. 10. 2001 00.00
Britanski znanstveniki so prišli do neposrednih dokazov o učinku tople grede, ki povzroča segrevanje zemljinega ozračja.
Bliže prenosu materije na daljavo
28. 09. 2001 00.00
Fizikom univerze Aarhus je prvič uspelo “preplesti” trilijone atomov. S tem se je utopija o teleportiranju - prenosu materije na daljavo - in o kvantnem računalniku približala realnosti.
Prst okoli Černobila še vedno nevarna
12. 10. 2000 00.00
Štirinajst let po černobilski jedrski katastrofi je kontaminacija prsti okoli jedrske elektrarne še vedno zelo nevarna in lahko povzroči genetske spremembe nekaterih rastlin, so ugotovili v raziskavi, ki jo je objavil časnik Nature. Izkazalo se je, da so se na pšenici, ki so jo zasejali na zelo kontaminiranem območju znotraj "prepovedanega območja", 30 kilometrov okoli centrale, v desetih mesecih kar šestkrat hitreje razvile genetske spremembe kot na pšenici, zasejani na zdravi zemlji. Švicarske in ukrajinske znanstvenike, ki so izvedli ta poizkus, je to dejstvo presenetilo, saj je bila pšenica na kontaminiranem območju izpostavljena "sorazmerno slabim" količinam žarčenja, pa čeprav za daljše obdobje. Z odkritjem so skušali dokazati, da spremenjeni in poškodovani geni lahko prenesejo kužnost tudi na naslednje rodove.
Amebe niso tako neumne kot izgledajo
29. 09. 2000 00.00
Znanstveniki so odkrili, da so enocelični organizmi sposobni odkriti najkrajšo pot skozi zapleteni labirint. To pomeni, da nekatera bitja, ki so na najnižji stopnji razvoja rastlinskega in živalskega sveta, kot na primer glive sluzavke in amebe, sploh niso tako primitivna, kot se je menilo doslej. Sluzavke, organizmi podobni amebam, so morale premagati labirint velikosti 30 kvadratnih centimetrov, kjer jih je na koncu čakala hrana. Sluzavka se lahko premika s tem, ko spreminja svojo obliko in ustvarja t.i. "psevdopodije". Toshiyuki Nakagaki iz raziskovalnega centra v Nagoji je postavil sluzavko v labirint iz želatinastega agarja, ki je imel štiri možne izhode. Hrano pa je postavil pred dva različna izhoda. Organizem se je odločil med dvema kosoma za tistega, ki mu je bil bližji in s tem pravzaprav rešil nalogo. Raziskavo so znanstveniki iz tega centra objavili v reviji Nature, kjer trdijo, da organizem menja svojo obliko zato, da bi lažje prišel do hrane in si tako povečal možnosti za preživetje.
V Rimski cesti odkrili črno luknjo
28. 09. 2000 00.00
Astronomi Kalifornijske univerze v Los Angelesu so ugotovili točen položaj orjaške črne luknje, ki je v jedru naše galaksije. Črna luknja je blizu točke z imenom Sagittarius A, močno radijsko seva in ima močno gravitacijsko polje, ki izkrivlja gibanje bližnjih zvezd. Masa črne luknje znaša 2,6-milijonkrat več kot masa Sonca, vendar je objekt razmeroma majhen, saj njegov premer znaša manj, kot znaša oddaljenost Marsa od Sonca. Sporočilo kalifornijskih astronomov je objavila britanska znanstvena revija Nature.
V krvi šimpanzov in goril odkrili povzročitelje bolezni, nevarne za človeka
14. 09. 2000 00.00
Poleg aidsa in drugih virusnih okužb ima mati narava na zalogi še nekaj povzročiteljev bolezni, ki bi lahko bili nevarni za človeka. Znanstveniki pariškega inštituta Pasteur so v krvi šimpanzov in goril odkrili viruse herpesa, ki lahko okužijo človeka, v zadnji izdaji znanstvene revije Nature piše Antoine Gessain s francoskega inštituta. Doslej so bile znane tri podvrste virusov herpesa: alfa, beta in gama. K zadnji sodi tudi KSHV, virus z oznako gama 2, ki je povezan s Kaposijevim sarkomom oz. spremembami na koži. Kaposijev sarkom je v Afriki pogost, tudi pri obolelih za aidsom. Gessain in njegovi sodelavci so pri šimpanzih in gorilah iskali in tudi našli virus gama 2. Znanstveniki so jih namreč pred tem odkrili pri različnih vrstah opic, ne pa tudi pri teh, človeku podobnih, opicah. Po besedah znanstvenikov so "velike opice v osrednji Afriki zbirališče za nove viruse gama 2, ki se lahko prenašajo na človeka".