Nature
Indijanski kanibalizem v 12. stoletju
11. 09. 2000 00.00
Znanstveniki trdijo, da so na območju današnje ameriške zvezne države Kolorado odkrili neizpodbitne dokaze o kanibalizmu, saj so na nekem najdišču iz 12. stoletja našli razrezane in kuhane kosti sedmih ljudi, je poročala britanska televizija BBC.
Poleg Dolly še klonirana jagenjčka
29. 06. 2000 18.18
Ekipa znanstvenikov iz Edinburga, ki je leta 1996 kot prva klonirala ovco Dolly, je razvila nov postopek, po katerem vstavijo določen gen točno v željeno območje kromosoma, in po njem klonirala dva jagenjčka, Cupidona in Diano. Rezultate novega postopka kloniranja so objavili v britanski znanstveni reviji Nature. Vodja poskusov Aleksander King je menil, da bi razmah uporabe tega postopka na živalih lahko imel številne koristne vplive tudi na razvoj človeške medicine.
Velikim želvam v Tihem oceanu grozi izumrtje
01. 06. 2000 07.59
Velikim želvam v Tihem oceanu zaradi ribolova grozi izumrtje. Število dvometrskih in 600 kilogramov težkih želv je namreč od leta 1981 iz 91.000 padlo na 3000, so sporočili z univerze Drexel v Philadelphiji. Kot so zapisali v britanskem znanstvenem časniku Nature želvam v Tihem oceanu grozi izumrtje, zato je nujna sprememba načinov ribolova, da bi tako obdržali raznolikost vrt v morju. Velike želve, imenovane tudi usnjače, pridejo v vsa topla morja in na obalo izležejo jajca, ki jih zakopljejo v topel pesek.
Prodali Picassovo sliko
10. 05. 2000 14.24
Sliko Nature morte aux tulipes, ki jo je leta 1932 naslikal Pablo Picasso, so sinoči pri newyorškem Christieu prodali za več kot 28 milijonov ameriških dolarjev, kar je deseta najvišja cena vseh prodanih umetniških del. Na slavni sliki je ženska v modrem, ki v rokah drži vazo z rdečimi in rumenimi tulipani, gre za portret Picassove ljubice Marie-Therese Walter. Slika je bila del zasebne zbirke v Evropi.
Orjaško magnetno polje okoli M82
22. 04. 2000 11.05
Skupina astronomov iz Skupnega astronomskega središča (JAC) na Havajih je z uporabo 15-metrskega teleskopa James Clerk Maxwell (JCMT) na gori Mauna Kea in nove ''revolucionarne'' kamere, imenovane Scuba (Submillimetre Common-User Bolometer Array), okrog 11 milijonov svetlobnih let oddaljene galaksije M82 odkrila orjaško zgostitev magnetnega polja, ki ima premer 3000 svetlobnih let.
Sondo Ulysses oplazil rep kometa Hyakutake
10. 04. 2000 21.10
Ameriški in evropski znanstveniki so v zadnji števiki britanske znanstvene revije Nature objavili članka, v katerih trdijo, da je vesoljska sonda Ulysses (Odisej) 1. maja 1996 letela skozi rep kometa Hyakutake.
Odkritje gena za boj proti debelosti
06. 04. 2000 17.09
Ameriški znanstveniki so odkrili gen, ki v mutirani obliki preprečuje nastanek maščobnih blazinic. Novico je te dni objavila revija Nature Genetics. Po mnenju strokovnjakov naj bi se z novim odkritjem bolj učinkovito bojevali proti prekomerni teži. Skupina strokovnjakov je vzrejala miši z mutiranih genom HMGIC in ugotovila, da so imele le še deset odstotkov normalnega deleža maščob in so kljub zelo kalorični hrani ostale tako suhe kot tiste z normalno prehrano. Miške brez mutiranega gena pa so pridobile kar precej maščobnih blazinic.
Projekciji v okviru Glasbenega ekvinokcija
21. 03. 2000 16.24
Kinotečno Kino-uho bo drevi v znamenju kreativnih filmov o kreativnih godbah. Na projekciji ob 20. uri bodo zavrteli avstrijski filmski zapis režiserja Othmarja Schmidererja iz leta 1998 o turneji Dunajskega umetniškega orkestra z naslovom Odmev iz Evrope. Na predstavi ob 22. uri pa bo svetovno dvoransko oziroma zunajtelevizijsko premiero doživel britanski dokumentarni film Na robu, ki ga je leta 1992 zrežiral Jeremy Marr. To je ekranizacija knjige glasbenika Dereka Baileyja Improvizacija, njena narava in praksa v glasbi (Improvisation, its Nature and Practice in Music).
Končana preiskava onesnaženosti rek
08. 03. 2000 13.28
Skupina strokovnjakov je v Romuniji, ZRJ in na Madžarskem vzela vzorce vode, usedlin in zemlje z obrežja rek, ki so bile onesnažene s cianidom iz romunskega rudnika zlata.
WWF poziva k strožjemu nadzoru rudnikov
22. 02. 2000 18.05
Zastrupitev s cianidom v reki Tisi na Madžarskem je po ocenah okoljevarstvene organizacije World Wide Fudn for Nature (WWF) časovna bomba za okolje.
Dekodirali prvi človeški kromosom
02. 12. 1999 08.45
Z dekodiranjem prvega človeškega kromosoma so britanski znanstveniki po lastnih besedah ''odprli knjigo življenja''. December 1999 bo tako zapisan v zgodovino znanosti, ker je bilo v tem mesecu prvič objavljeno zaporedje vseh dednih informacij na kromosomu 22.
V materinem mleku našli več kot 350 škodljivih snovi
12. 07. 1999 07.31
Najnovejša raziskava, ki jo je britanska sekcija sklada World Wide Fund for Nature (WWF) izvedla v več državah, je v materinem mleku odkrila več kot 350 škodljivih snovi, med njimi dioksin. Raziskava WWF je v materinem mleku našla sledi kemičnih snovi parfumov, krem za sončenje in sredstev za kemično čiščenje, pa tudi elemente sredstev za boj proti škodljivcem in drugih strupenih kemikalij, med njimi sredstva za dezinfekcijo. Veliko odkritih snovi celo povzroča raka ali negativno vpliva na imunski in hormonski sistem. Študija je pokazala, da se strupene snovi v telesu matere nabirajo vse življenje, z dojenjem pa se nato prenesejo na otroka. Kot je poročal britanski časnik Sunday Independent, bo britanska vlada kmalu uvedla obsežno znanstveno raziskavo o materinem mleku. Univerza v Leedsu naj bi v 15-mesečni projekt vključila 1000 mater s severa Anglije.
Ogljikov monoksid - ključ k rešitvi uganke o Hale-Boppu
04. 07. 1999 12.43
Meritve količine ogljikovega monoksida (CO) v jedru kometa Hale-Bopp, med njegovim zadnjim preletom skozi naše Osončje leta 1997, naj bi, po trditvi britanske znanstvene revije Nature, pojasnile izvor te repatice.
Ko ženske ovulirajo, so jim bolj všeč možati moški
25. 06. 1999 07.21
Škotski in japonski znanstveniki v raziskavi, ki jo je objavila revija Nature, ugotavljajo, da je interes žensk za različne tipe moških odvisen od njihovih bioloških ciklusov. Med ovulacijo so ženskam všeč predvsem zelo možati moški, med menstruacijo pa imajo raje moške z bolj ženskimi in milimi potezami. Raziskava tako kaže, da različni okusi niso posledica modnih trendov, temveč so del ženske biološke narave. Glede na izsledke lanskoletne raziskave pa imajo ženske na splošno raje moške z ženskimi potezami, saj naj bi ti bili primernejši za dolgoročne odnose.
Praptič s kljunom in značilnostmi izumrlih plazilcev
19. 06. 1999 09.19
Kitajski znanstveniki so na severu Kitajske odkrili novo vrsto praptiča, ki sodi v rod Confuciusornis. Ta rod je imel prvi roževinasti kljun. Pri novoodkritem Confuciusornisu duiu so pod njegovim perjem, ki je že delovalo kot pri današnjih ptičih, odkrili še značilnosti njegovih prednikov, izumrlih plazilcev iz zemeljskega srednjega veka. Ta vrsta je za tretjino manjša od sorodnega Confuciusornisa sanctusa kokošje velikosti, ki so ga na istem območju odkrili leta 1995, je za britanski časopis Nature povedal Lianhai Hou z Inštituta za paleontologijo vretenčarjev v Pekingu. Ptič je živel pred približno 130 milijoni let. Pri dobro ohranjenem fosilu so razpoznavne tipične značilnosti ptičev, kot je perje in koničast, rahlo navzgor obrnjen kljun. Dolgo repno pero kaže, da gre za samca, menijo paleontologi. Posebno zanimiva je njegova lobanja. Medtem ko izgledajo lobanje današnjih ptičev dokaj lahke in zgrajene le iz nekaj kosti, je lobanja odkritega ptiča prej podobna njegovim plazilskim prednikom.
Neanderatlec veliko bolj krepak kot homo sapiens
31. 05. 1999 22.26
Neandertalec je bil veliko težji kot je bil homo sapiens ali kot je človek danes. V povprečju je tehtal okoli sto kilogramov, so odkrili španski paleontologi, ko so preučevali ostanke predzgodovinskega človeka, starega približno 300.000 let, v Atapuerci, enem od najpomembnejših španskih arheoloških najdišč. Raziskavo, ki jo je objavila britanska revija Nature, so naredili na podlagi ostankov okostja, ki so jih raziskovalci krstili za ''Elvisa''. Elvis naj bi bil moškega spola, star približno 35 let, visok od 173 do 180 centimetrov in težak približno 100 kilogramov. Je prednik neandertalca, ki je izumrl pred približno 30.000 leti. Na podlagi tega raziskovalci sklepajo, da je bil neandertalec težji, kot so predvidevali doslej, in fizično močnejši, kot je bil homo sapiens ali kot je človek danes. Izumrtje neandertalca ni povezano z njegovo fizično šibkostjo, ampak s pomanjkljivo družbeno organizacijo, meni eden od vodij arheološkega nahajališča M.Arsuaga.
Tudi delfini niso tako nedolžni
15. 03. 1999 07.20
Delfini navezujejo zapletene družbene odnose, podobne človeškim, med njimi pa je najti celo politike, trdijo znanstveniki. Med raziskovanjem v zalivu Shark Bay na zahodu Avstralije so znanstveniki odkrili, da samci ene od vrst delfinov v jatah s prek 400 živalmi navezujejo družbene odnose na dveh ravneh. Večina jih spoštuje trdne vezi, nekateri pa znajo v hipu pozabiti na zvestobo. Videti je, da družbeno kolesje te vrste poganja zapleten sistem vezi s političnim ozadjem, pravi profesor morske biologije na univerzi Darmouth v zvezni državi Massachusetts Richard Connor, ki je s sodelavci odkril, da je 14 delfinov v opazovani jati na mah zavrglo prijateljstva, da bi se pridružili izstopajočim posameznikom v ''superzavezništvu,'' ki potuje do tri kilometre daleč, da bi tekmovalo z manjšimi in konzervativnejšimi skupinami. Čeprav posamezni delfini lahko ostanejo skupaj do dvajset let, se lahko skupine po besedah znanstvenikov izoblikujejo tudi zaradi sodelovanja - iz obrambe ali pred napadom - in zdržijo več let. Ker imajo le ljudje večji odstotek možganov v primerjavi s celim telesom, lahko sklepamo, da so družbeni odnosi povezani z velikostjo možganov, pišejo znanstveniki v poročilu, objavljenem v britanski reviji Nature.
Tek naj bi krepil možgane
24. 02. 1999 07.08
Raziskave, ki jih je izvedel Inštitut za biološke študije kalifornijske univerze La Jolla, so pokazale, da bi tek lahko vplival na krepitev možganov. Pri laboratorijskih miših, ki so po želji lahko tekale po valju, so znanstveniki opazili precejšen porast rasti novih možganskih celic v delu možganov, ki so odgovorni za učenje in pomnjenje. Tega niso opazili pri miših, ki niso ''trenirale''. Znanstveniki zdaj poskušajo ugotoviti, ali miši zaradi novih celic lahko postanejo pametnejše. To pa še ne pomeni, da ima jogging lahko podobne posledice tudi pri ljudeh, so zapisali v ameriški reviji Nature Neuroscience.
Ptice zmorejo spati in biti budne - hkrati
21. 02. 1999 08.43
Razen tega, da letijo, imajo ptice še eno sposobnost, ki jim jo lahko zavidamo - spijo lahko z enim odprtim očesom in z eno budno polovico možganov, so ugotovili znanstveniki. Pojav se imenuje unihemisferni sen počasnih valov (unihemispheric slow-wave sleep - USWS), ki pticam omogoča, da med spanjem pravočasno opazijo roparice. ''Ptice se lahko odločijo, ali bodo imele budno eno polovico možganov ali pa omogočile spanje obema polovicama,'' je povedal Niles Rattenborg, behavioristični nevrofiziolog z univerze v Terre Haute v ameriški zvezni državi Indiana. Skupaj s svojimi kolegi je prepričan, da so rezultati njihove raziskave, objavljeni v znanstvenem časopisu Nature, prvi dokaz o tem, da lahko živali obenem nadzorujejo sen in budnost v različnih delih možganov. Delfini, tjulni in morske krave imajo prav tako USWS, ki jim omogoča spanje, hkrati pa lahko priplavajo na površino po zrak. Rattenborg pa pri tem dodaja, da lahko ptice to nadzorujejo s svojo voljo.
Kratke novice
04. 08. 1998 08.58
<B>Tožilci Microsofta umaknili nekatere obtožbe</B>
Gen proti kajenju?
02. 07. 1998 08.35
Znanstveniki univerze v Torontu trdijo, da so okrili gen, ki nekaterim ljudem pomaga, da se znabijo odvisnosti od cigaret. Če bo njihovo odkritje potrjeno, bodo farmacevtske družbe lahko izdelale zdravilo, ki bo kadilcem pomagalo omejiti ali popolnoma opustiti kajenje. Po besedah Rachel Tyndale, ene od avtoric študije, ki je bila objavljena v najnovejši številki revije Nature, ima ta zaščitni gen približno petina vseh ljudi na svetu. Gre za najmanj drugi gen, za katerega domnevajo, da vpliva na nagnjenost k odvisnosti od nikotina, vendar pa genetiki poudarjajo, da vpliv gena še zdaleč ni potrjen. Po besedah dr. Neala Benowitza, raziskovalca nikotina na Univerzi Kalifornija v San Franciscu, so znanstveniki v preteklosti namreč že večkrat prišli do podobnih začetnih odkritij, ki pa jih kasnejše raziskave niso potrdile.
Skrivnostni nosečniški dejavnik blokira virus HIV
08. 04. 1998 08.06
Neidentificirana snov, ki jo proizvajajo nosečnice, kot kaže pomaga pri zaustavljanju okužbe z virusom HIV, ki povzroča aids, so sporočili z ameriškega Instituta za človeško virologijo v Baltimoru. Kot je pojasnil dr. Robert Gallo, ki je med drugim sodeloval pri odkritju virusa HIV, je skupaj z nekaterimi kolegi opustil teorijo, da je ta snov nosečniški hormon hCG.