Objavili
Kubanci naposled osvobodili dva Čeha
15. 02. 2001 00.00
6. februarja 2001 sta bila nekdanji finančni minister in član parlamenta Ivan Pilip ter bivši študentski disident Jan Bubenik odpuščena iz Ville Mariste, kubanske ječe za politične zapornike v Havani. Pred več kot tremi tedni, 12.januarja, so ju kubanske oblasti pridržale, potem ko sta se v provinci Ciego de Avila srečala z dvema Castrovima nasprotnikoma, Obtožili so ju, da sta kontrarevolucionarna agenta in vohuna Združenih držav. V skladu s kubanskim zakonom se jima je obetal zapleten proces, ki bi lahko trajal celo 6 mesecev in če bi bila dokazana njuna krivda, bi se lahko znašla v zaporu celo do dvajset let. Mnogi domnevajo, da se je Castro želel maščevati, ko je zvedel, da je Češka Republika podprla še eno resolucijo Združenih narodov, ki obtožuje Kubo kršitve človekovih pravic. Zaradi številnih protestovz evropske skupnosti in Washtingtona, je kubanski zunanji minister pristal na izpustitev zapornikov, vendar v zameno za njuno priznanje krivde in tudi opravičilo češke vlade. Češki premier Milos Zeman pa je to ponudbo odklonil, češ, da obtožbe niso upravičene, niti ni stvarnih dokazov za aretacijo.
Preživeli holokavsta obtožujejo IBM
13. 02. 2001 00.00
Preživeli holokavsta ameriško družbo IBM oziroma njeno nemško podružnico obtožujejo, da je bila bolj vpletena v izvajanje holokavsta, kot je to priznavala doslej. Skupina preživelih je pred zveznim sodiščem v New Yorku vložila skupinsko tožbo proti ameriškemu računalniškemu gigantu. Hkrati pa so v ZDA objavili knjigo z naslovom IBM in holokavst.
Albanci na jugu Srbije za priključitev h Kosovu
12. 02. 2001 00.00
Albanci iz južne Srbije naj bi čez dva dni objavili politična izhodišča za pogajanja s srbskimi oblastmi, ki bodo osnovana na zahtevi po politični in ozemljski avtonomiji ter pravici do združitve s Kosovom, pišejo danes kosovski časniki.
Prijave za novega ombudsmana
06. 02. 2001 00.00
Rok za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic, ki jih zbirajo v uradu predsednika države Milana Kučana, se izteče v sredo opolnoči. Tako se bo iztekel že tretji poziv predsednika države za zbiranje predlogov za novega ombudsmana, saj sta bila prva dva neuspešna. Julija lani je namreč državni zbor najprej zavrnil ponovno kandidaturo zadnjega varuha Ivana Bizjaka za novi šestletni mandat (prejel je 53 glasov, za izvolitev pa bi potreboval podporo dveh tretjin vseh poslank in poslancev), decembra pa je za to mesto neuspešno kandidirala še nekdanja poslanka LDS Darja Lavtižar-Bebler, ki je na javnem glasovanju v DZ prejela 57 glasov. V predsednikovem uradu bodo imena kandidatov, kot so povedali, objavili v petek.
Haider za ponoven mandat
04. 02. 2001 00.00
Ob prvi obletnici vladanja Avstrijske ljudske stranke in Svobodnjakov se je v včerajšnji izdaji časnika Kurier oglasil tudi koroški deželni glavar Jörg Haider, ki je dejal, da bi morala črno-modra koalicija vladati vsaj še eno mandatno obdobje. Kanclersko mesto v drugem mandatu pa bi po Haiderjevem mnenju moral prevzeti nekdo iz stranke Avstrijskih svobodnjakov. Pravila so napisana na novo, državni funkcionarji pa se jim morajo privaditi. "Verjetno je bil avstrijski predsednik Thomas Klestil lani ob prisegi vlade zato tako žalosten, ker ni smel pustiti priseči tudi meni," je prepričan Haider.
Plešasta pevka najboljša predstava festivala v Čilu
30. 01. 2001 00.00
Osrednji čilski dnevnik El Mercurio je po koncu mednarodnega gledališkega festivala Teatro a Mil v Santiagu za najboljšo predstavo na festivalu proglasil Plešasto pevko v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. V pregledu dogodkov na festivalu so v rubriki "Najboljše" izpostavili slovensko predstavo in o njej zapisali: "Čilence je s svojimi čari in zapeljivostjo osvojilo Primorsko dramsko gledališče s slovensko verzijo Ionescove Plešaste pevke. Soglasno so jo izbrali za najboljšo predstavo festivala, saj je tako publiko kot kritike navdušila z asketsko scenografijo in tremi suverenimi ženskimi vlogami v podobi travestitov ter z ne ravno enostavnim humorjem."
Množični protest proti Wahidu
29. 01. 2001 00.00
Na največjem protestnem zborovanju proti indonezijskemu predsedniku Abdurrahmanu Wahidu se je danes v Džakarti zbralo 10.000 ljudi, ki zaradi Wahidove domnevne vpletenosti v korupcijske afere zahtevajo njegov odstop. Več tisoč študentov je skušalo vdreti na dvorišče parlamenta, kjer poslanci razpravljajo o korupcijskih obtožbah proti Wahidu. Policija je na njihovo obmetavanje s kamenjem odgovorila s solzivcem in opozorilnimi streli, v spopadih pa huje pretepla tri študente. Na dvorišče parlamenta so sicer dovolili približno tisoč privržencem Wahida, njihove izjave podpore pa so zbledele ob množičnem nasprotovanju pred ograjo.
Pogojna kazen za Likarja
26. 01. 2001 00.00
Na ljubljanskem okrajnem sodišču so nekdanjega generalnega direktorja policije Boruta Likarja zaradi izdaje uradne tajnosti obsodili na mesec dni pogojne kazni. Likar je namreč konec leta 1998 novinarju Slovenskih novic Bojanu Budji razkril del zaupnega dokumenta, v katerem so bili opisani dogodki med osamosvojitveno vojno na Koroškem.
Sklad tveganih naložb
25. 01. 2001 00.00
Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja predlog za preoblikovanje Slovenske razvojne družbe (SRD) kot podjetja, po katerem naj bi premoženje, ki ga ima SRD, namenili pidom. Je pa pod okriljem SRD od pet do sedem podjetij, ki še niso zrela za prodajo oz. za prenos na pide. To so letalski prevoznik Adria Airways, Elan, ob nakupu katerega si je SRD zastavil dveletni načrt prestrukturiranja, Cimos, ki mu je še potrebno poiskati strateškega partnerja, Hoteli Bernardin, Gio in podjetje Intercement. Omenjena podjetja bi lahko izločili v samostojno družbo, če pa bi vanjo pritegnili še nova sredstva, bi to lahko postala neka oblika sklada tveganih naložb, ni pa nujno, je v pogovoru za današnji časnik Delo povedal predsednik uprave SRD Marjan Rekar.
Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.
Delni umik vojaških sil iz Čečenije
22. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel odločitev o delnem umiku zveznih enot iz Čečenije. Putin je obenem izdal ukaz o prenosu pooblastil za vojaško operacijo v Čečeniji z obrambnega ministrstva na zvezno obveščevalno službo, njen direktor Nikolaj Petrušev pa je tako dobil polna pooblastila. Putin je poudaril, da operacija v Čečeniji s tem ni končana, temveč da se bo nadaljevala z drugimi sredstvi, večja pozornost pa bo namenjena posebnim operacijam.
Znanstveniki opozarjajo na velike podnebne spremembe
22. 01. 2001 00.00
V Šanghaju se je končalo srečanje znanstvenikov iz 99 držav na temo podnebnih sprememb. Ob zaključku konference, ki jo je pripravilo Medvladno posvetovanje o podnebnih spremembah pri ZN, so objavili poročilo, v katerem opozarjajo na večje spremembe podnebja od predvidenih, suše in druge naravne katastrofe. Poročilo navaja, da bi se v naslednjih stotih letih ozračje zaradi onesnaževanja utegnilo segreti za 5,8 stopinje Celzija.
V zadnjem četrtletju najbolje Dell
22. 01. 2001 00.00
Število prodanih računalnikov se je v svetovnem merilu v zadnjem četrtletju lanskega leta sicer precej zmanjšalo, vendar je drugemu največjemu izdelovalcu PC-jev, Dellu, kljub temu uspelo povečati svoj tržni delež, sta v petek sporočili dve neodvisni podjetji za tržne raziskave.
Izraelci sprejeli Arafatov predlog
19. 01. 2001 00.00
Izraelci in Palestinci bodo v nedeljo v egiptovskem mestu Taba začeli mirovna pogajanja, ki naj bi trajala deset dni, je danes sporočil predsednik palestinskega zakonodajnega sveta Ahmed Qorei. Kot je dejal, je izraelska stran sinoči sprejela predlog palestinskega voditelja Jaserja Arafata o pogajanjih v Tabi. Izraelska vlada teh navedb še ni potrdila. Neimenovani sodelavec izraelskega premiera v odstopu Ehuda Baraka pa je dejal, da bo vlada odločitev o tem sprejela na zasedanju mirovnega kabineta, ki se bo predvidoma sestal jutri zvečer.
Drnovšek bo obiskal sosede
15. 01. 2001 00.00
Premier Janez Drnovšek je v izjavi, ki so jo objavili na spletni strani vlade, napovedal, da se namerava v naslednjem mesecu sestati s predsedniki vlad vseh sosednjih držav. Pojasnil je, da bodo srečanja usmerjena v utrjevanje dobrososedskih odnosov in v reševanje odprtih vprašanj, med katerimi jih je največ v odnosih s Hrvaško. Drnovšek meni, da ta vprašanja izhajajo iz preteklosti, iz skupnega življenja v nekdanji SFRJ, medtem ko so tekoči odnosi razmeroma dobri in sta jih državi urejali v številnih dvostranskih sporazumih podpisanih v zadnjih letih. Glede na to, da je sedaj politični položaj v obeh državah stabilen in ob dejstvu, da obe vladi izražata interes za urejanje odprtih vprašanj, se po mnenju Drnovška ponuja resna priložnost, da državi napravita črto nad preteklostjo in se usmerita v evropsko prihodnost.
Odzivi na sojenje Plavšićevi
12. 01. 2001 00.00
"Biljana pod ključem" je le eden od naslovov prispevkov s katerimi so vsi srbski dnevni časniki na prvih straneh objavili novico o predaji nekdanje predsednice Republike srbske haaškemu sodišču. V številnih komentarjih in odzivih se največkrat izpostavlja pogumno gesto sedemdesetletne političarke in podpira njeno odločitev, ki je, kot pišejo časniki, najboljši način, da se umakne kolektivno krivdo s celotnega srbskega naroda.
242 filmov za nagrado Oskar
07. 01. 2001 00.00
Ameriška filmska akademija je sporočila, da se bo za Oskarja za najboljši film, ki ga bodo razglasili na 73. slovesni podelitvi, potegovalo 242 filmov. Filmski kritiki ocenjujejo, da bosta največ nominacij za Oskarja dobila filma Gladiator z Russellom Crowom v glavni vlogi in Erin Brockovich, ki jo je odigrala Julia Roberts.
Dražba Titove lastnine
05. 01. 2001 00.00
Na Brionih so objavili prispele ponudbe za nakup mercedesa 280C predsednika nekdanje SFRJ Josipa Broza Tita in gliserja Baltik, ki ga je Titu podarilo vodstvo nekdanje Nemške demokratične republike. Upravni svet Nacionalnega parka Brioni je namreč pred mesecem dni objavil prodajo omenjene Titove lastnine.
Italijani podprli predlog proračuna
24. 12. 2000 00.00
Italijanska poslanska zbornica je v petek pozno zvečer podprla vladni predlog proračuna za leto 2001. Predlog proračuna je podprlo 300 poslancev, proti pa jih je bilo 137. Proti predlogu so glasovali predvsem poslanci komunistične stranke in desnosredinskega zavezništva Silvia Berlusconija.
Začeli obravnavo primera Pinochet
19. 12. 2000 00.00
Čilsko vrhovno sodišče je včeraj začelo obravnavo primera nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta. Vrhovni sodniki bodo razsojali o pravilnosti odločbe prizivnega sodišča, ki je prejšnji ponedeljek zaradi nepravilnosti v postopku zavrglo obtožnico preiskovalnega sodnika Juana Guzmana. Odločali bodo tudi o Pinochetovem hišnem priporu, ki ga je prizivno sodišče prav tako odpravilo. Vrhovno sodišče naj bi svojo odločitev sprejelo ta teden, Pinochetu pa se na sodišču ni treba zagovarjati.
Okrogla miza o Slovencih in plebiscitu
19. 12. 2000 00.00
V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani so ob okroglih obletnicah koroškega plebiscita (1920) ter plebiscita o samostojnosti Slovenije (1990) pripravili okroglo mizo o Slovencih in plebiscitu. Pri prvem po mnenju akademika Janka Pleterskega ni šlo za izražanje narodove samoodločbe, ampak je bil, podobno kot sicer plebisciti v tistem obdobju, prej sredstvo mednarodne diplomacije za rešitev spornega vprašanja o meji na dotičnem območju. Je pa na koroškem plebiscitu šlo za vprašanje narodne rešitve, na plebiscitu o samostojnosti Slovenije pa je bila dilema drugačna, meni Pleterski. Dr. Tine Hribar je poudaril, da so se akterji v času osamosvajanja Slovenije namesto za termin referendum odločili za plebiscit prav zato, ker je šlo za "biti ali ne biti naroda", prof. Ivan Kristan pa je poudaril, da je bilo pomembno predvsem vprašanje samoodločbe in državnosti. Prispevke z okrogle mize - sodelovala sta tudi Božo Repe s Filozofske fakultete v Ljubljani in muzejska svetovalka v Muzeju novejše zgodovine Nataša Urbanc - bodo prihodnje leto objavili v posebni publikaciji.
Koštunica bi Kosovo očistil teroristov
19. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je zavzel za spremembo mirovnega sporazuma o Kosovu tako, da bi enotam ZRJ omogočili delovanje bližje administrativni meji s Kosovom. Predlagal je, da bi demilitarizirano območje s sedanjih pet zožili na enega do dva kilometra. To bi po njegovem mnenju omogočilo ponovno vzpostavitev stabilnosti na območju. Štiri dni pred parlamentarnimi volitvami v Srbiji je Koštunica dejal, da je meja s Kosovom eno od najbolj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno ukvarja njegova administracija. Poudaril je, da je njegov cilj očistiti Kosovo teroristov. Poudaril je, da se je pokazalo, da sile KFOR niso sposobne ustaviti nasilja na Kosovu, in pristavil, da če jim ni uspelo v pokrajini, potem je zaman pričakovati, da jim bo uspelo v dolini Preševa.
Zadnji dan srečanja GRECO
15. 12. 2000 00.00
V Strasbourgu se danes končuje petdnevno srečanje Skupine držav proti korupciji (GRECO), ki deluje v okviru Sveta Evrope (SE). Ob koncu srečanja bo skupina GRECO predstavila ocenjevalna poročila o ukrepih v boju proti korupciji v prvih štirih državah, in sicer v Sloveniji, Belgiji, na Slovaškem in Finskem. Pri tem bodo objavili le povzetke poročil, medtem ko bo njihova vsebina ostala zaupna. Po napovedih naj bi bila vsebina povzetkov javnosti dostopna v začetku prihodnjega tedna. Namen poročil - sestavile so jih mednarodne ekipe strokovnjakov - je ugotoviti, ali so ukrepi v boju proti korupciji v teh državah v skladu z nekaterimi glavnimi načeli boja proti korupciji, ki jih je sprejel odbor ministrov pri SE.
Izpostavljenost telekomunikacijskega sektorja
11. 12. 2000 00.00
Britanski investitorji in banke postajajo vse bolj previdni pri vlaganjih v telekomunikacijska podjetja, je poročal BBC. Bankirje je pred preveliko izpostavljenostjo telekomunikacijskemu sektorju posvaril tudi britanski vladni urad za finančno svetovanje (FSA). V slednjem so poudarili, da je 34 londonskih bank sicer ravnalo preudarno, a ker se razmere v sektorju lahko zelo hitro spremenijo, so jim svetovali previdnost pri prihodnjih naložbah.
Pomen porotniškega sojenja se manjša
09. 12. 2000 00.00
Pomen porotniškega sojenja se pri nas zadnja leta zaradi sprememb zakonodaje zmanjšuje. Od uveljavitve zakona o sodiščih leta 1994 je njihovo sodelovanje v sodnih senatih omejeno le na okrožna sodišča, pa tudi tam je za nekatera vprašanja pristojen sodnik posameznik in ne senat, v katerem so prisotni tudi sodniki porotniki.
V soboški Muri se obetajo spremembe
05. 12. 2000 00.00
Po slabem jesenskem delu sezone lige Si.Mobil so v NK Mura napovedali kopico sprememb v igralskem kadru, stroki in v tehničnih službah. Vendar številna vprašanja še vedno ostajajo nerešena. Pri mursko-soboškem prvoligašu so že objavili razpis za novega direktorja kluba, dobili pa naj bi tudi novega tehničnega vodjo.
Zlato SFRJ in Miloševićevi dolarji
02. 12. 2000 00.00
Odkar so objavili vest, da so mednarodne ustanove pripravljene sprostiti zlato nekdanje SFRJ v baselski banki, so posamezne države naslednice ponovno hitro načele vprašanje nasledstva, sočasno pa prišle na dan z novimi zahtevami. Tako so pristojni v BiH in Makedoniji nedvoumno povedali, da niso pretirano zadovoljni z merili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za razdelitev premoženja nekdanje SFRJ in da bi jih bilo treba spremeniti. Sprva je kazalo, da je samo Hrvaška nezainteresirana, toda po končanem zagrebškem srečanju na vrhu so pristojni na zunanjem ministrstvu povedali, da se je ta država od nekdaj zavzemala za reševanje vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ "v skladu z mednarodnim pravom ter ob spoštovanju enakosti držav naslednic". Hrvaška stran poleg tega meni, da bi bilo treba čimprej obnoviti pogajanja o nasledstvu pod pokroviteljstvom Sveta za uresničevanje miru (PIC), zlasti zato, ker so rešena nekatera začetna politična vprašanja, kot je odrekanje ZRJ od kontinutete. Guverner Nacionalne banke Mladjan Dinkić pa je izjavil, da so zasledili okoli milijardo ameriških dolarjev, ki je izginila iz Srbije pod vladavino Miloševića. Mednarodna pisarna za nadzor tujih sredstev (International Bureau for Control of Foreign Assets), je našla izginuli denar na Cipru in v drugih državah. Ta organizacija naj bi tudi ponudila pomoč novim pro-demokratičnim oblastem v Jugoslaviji, da povrnejo denar iz tujih bančnih računov. V oktobru je bilo v poročilu nemške obveščevalne službe omenjeno, da so 
Zmaga kanadskih liberalcev
28. 11. 2000 00.00
- Kanadska Liberalna stranka premiera Jeana Chretiena bo že tretjič zapored oblikovala vladno koalicijo, saj je na ponedeljkovih predčasnih parlamentarnih volitvah po dokončnih podatkih, ki so jih danes objavili kanadski mediji, dobila 173 od skupno 301 sedeža v predstavniškem domu parlamenta. V primerjavi s prejšnjim sklicem parlamenta so liberalci pridobili 12 mandatov.
Pisanje knjig je lahko tudi donosno
21. 11. 2000 00.00
Avtorica uspešnic o Harryju Potterju Joanne K. Rowling zasluži več kot britanska kraljica Elizabeta II. V nedeljski izdaji časnika Sunday Times so objavili seznam Britancev z največjim letnim zaslužkom. Rowlingova je z 41 milijoni evrov na 36. mestu, njeno visočanstvo pa je z "borih" 22,5 milijona evrov letnega zaslužka pristala šele na 70. mestu. 36-letna pisateljica je tudi najvišje uvrščena ženska na tej lestvici. Še vedno sicer zasluži drobiž v primerjavi z alfo in omego formule 1 Bernijem Ecclestonom, ki vodi na seznamu s slabo milijardo evrov zaslužka letos.
Referendum na Slovaškem
11. 11. 2000 00.00
Na Slovaškem danes poteka referendum, na katerem se štirje milijoni volilnih upravičencev izrekajo o izvedbi predčasnih volitev. Referendum so pripravili na podlagi peticije, ki jo je vložila glavna opozicijska stranka Gibanje za demokratično Slovaško (HZDS) nekdanjega premiera Vladimirja Mečiarja. Po podatkih opazovalcev je dopoldne referendum potekal mirno in brez incidentov, volišča pa bodo zaprli ob 22. uri po lokalnem času. Po pričakovanjih naj bi bila udeležba nižja od 50 odstotkov, tako da referendum najverjetneje ne bo veljaven.