Obletnice
Strah pred ponovitvijo Columbine
20. 04. 2000 10.21
V ZDA danes vlada posebna zaskrbljenost pred povečanimi izbruhi nasilja po šolah, saj sta dva šolarja 20. aprila lani na srednji šoli Columbine v mestu Littleton v zvezni državi Colorado pobila 13 ljudi, na koncu pa so sodila sama. Strah je upravičen, saj so policisti doslej posredovali že v dveh primerih, ko so šolarji pripravljali ponovitev pokola iz Littletona.
Kmalu obletnica začetka vračanja iz izgnanstva
19. 04. 2000 11.35
Delegati 83 krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije so vlado in parlamentarne stranke pozvali, naj nemudoma opravijo uskladitev predloga zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine in ga nato pošljejo v tretjo obravnavo v DZ. Pričakujejo, da bo predlog omenjenega zakona sprejet do zborovanja, ki ga Društvo izgnancev Slovenije skupaj s krajevnimi organizacijami pripravlja v nedeljo, 4. junija. Na njem se bodo slovenski izgnanci in druge žrtve vojnega nasilja spomnili 55. obletnice začetka vračanja iz izgnanstva v domovino.
Dva milijona tolarjev otroški kirurgiji
13. 04. 2000 18.39
Podjetje Smart Com je ob praznovanju desete obletnice svojega obstoja kliničnemu oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo ljubljanskega kliničnega centra izročil donacijo v višini dveh milijonov tolarjev za nakup opreme, so sporočili iz Kliničnega centra Ljubljana.
Nikoli več vojne
03. 04. 2000 13.23
Letos mineva 55 let od konca druge svetovne vojne. Te obletnice Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije ne bo obeležila z osrednjo, slovensko proslavo, temveč bo v sodelovanju z drugimi organizacijami pripravila več prireditev, obeleženih z geslom Nikoli več vojne in z znakom, ki bo to misel simboliziral. Prva takšna proslava je bila včeraj v Murski Soboti pred spomenikom zmage. Pomurje je bilo med vsemi slovenskimi pokrajinami osvobojeno prvo, že v začetku aprila 1945.
Obletnica ruskega izgona Čečenov
23. 02. 2000 10.24
Ruska vojska danes praznuje dan armade, medtem ko ima za prebivalce Čečenije ta dan drugačen pomen. Pripadniki nekdanje sovjetske tajne policije so namreč 23. februarja 1944 aretirali več kot 450.000 Čečenov in Ingušev ter jih izgnali proti osrednji Aziji, predvsem v Kazahstan, Kirgizistan in Uzbekistan. Sovjetska oblast je Čečene in Inguše obtožila terorističnega delovanja proti Sovjetom in Rdeči armadi v času Hitlerjeve okupacije Kavkaza. Zaradi obletnice so ruske oblasti poostrile varnostne ukrepe pred morebitnimi terorističnimi čečenskimi napadi.
Hudi spopadi v Čečeniji
22. 02. 2000 20.24
V Čečeniji so v soteski reke Argun med uporniki in rusko vojsko izbruhnili najhujši boji v zadnjih dneh. Siloviti spopadi potekajo predvsem za vas Šatoh, kjer naj bi bilo okrog 5000 upornikov. Čečeni pa se bodo jutri spomnili pol stoletja stare ruske deportacije v Kazahstan. Takrat je umrla skoraj polovica čečenskega prebivalstva. Jutri se bodo Čečeni spominjali 56 obletnice množične deportacije v Kazahstan, ki jo je takrat ukazal Stalin. Na ta dan čečenski uporniki obljubljajo številne napade na ruske enote. Zato je ruska vojska v Groznem ukazala najvišjo stopnjo pripravljenosti. Kako zelo se Rusi bojijo gverilskega vojskovanja v zaledju, kaže tudi to, da moškim in dečkom, starejšim od 10 let, ne dovolijo vrnitve na ostanke domov v Groznem.
Rusi obkolili središče Groznega
29. 01. 2000 09.51
Ruske enote so blokirale vse poti proti središču čečenske prestolnice Grozni in tako obkrožile čečenske upornike, ki še vedno branijo mesto, je potrdil namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske, general Genadij Trošev.
Prireditve ob 250. obletnici smrti Bacha
17. 01. 2000 19.05
S slovesno mašo v Bachovi cerkvi v Arnstadtu so se včeraj začele prireditve v počastitev 250. obletnice smrti velikega baročnega komponista Johanna Sebastiana Bacha, ki bodo potekale po vsej Nemčiji. Največ prireditev bo v Leipzigu, kjer je Bach deloval 27 let do svoje smrti 28. julija 1750.
Leto okroglih obletnic
02. 01. 2000 12.38
Prelomno leto 2000 bo za Slovenijo tudi leto okroglih obletnic. Desetletje bo minilo od nekaterih ključnih dogodkov, ki so vodili k samostojnosti Slovenije in so pomenili uresničevanje vse glasnejših zahtev po demokratizaciji, suverenosti slovenskega naroda in uvedbi političnega pluralizma, ki so zaznamovale konec osemdesetih let. Sicer bomo v letu 2000 zaznamovali tudi nekatere druge okrogle obletnice. 10. oktobra bo minilo 80 let od plebiscita na Koroškem, na katerem so se prebivalci odločali med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo; večina se je odločila za Avstrijo; prav tako 80 let pa bo 12. novembra minilo od podpisa Rapalske pogodbe, s katero so Goriška, del Notranjske, Trst in vsa Istra pripadli Italiji. 26. novembra bo minilo 200 let od rojstva slovenskega nabožnega pisatelja in pesnika, mariborskega škofa Antona Martina Slomška, ki so ga 19. septembra 1999 razglasili za blaženega. Dan kasneje bomo obeležili 135 let od rojstva začetnika krščanskega socialnega gibanja na Slovenskem Janeza Evangelista Kreka. 2. aprila bo preteklo 150 let, odkar je v Ljubljani izšel prvi slovenski uradni list Ljubljanski časnik, 5. junija pa bomo zaznamovali 45 let od odprtja novega sejmišča v Ljubljani. 8. junija bo minilo 450 let od izida prvih slovenskih knjig, Abecednika in Katekizma, 7. julija pa 865 let od začetka rednega meniškega življenja v cistercijanskem samostanu Stična. Slovenska prestolnica Ljubljana bo 10. septembra zabeležila 95. obletnico odkritja Prešernovega spomenika.
1400 letnica škofije Koper
28. 12. 1999 15.35
Leta 1999 je minilo 1400 let, odkar se prvič v doslej znanih pisnih virih omenja škofija Koper. Obhajanje častitljive obletnice najstarejše slovenske škofije so zaradi povezave z letom velikega jubileja in duhovnega ozračja, ki to leto preveva, prenesli v leto 2000, so sporočili s škofijskega ordinariata v Kopru.
10. obletnica padca Ceusescujevega režima
21. 12. 1999 21.21
Romunski parlament je potrdil imenovanje nove vlade, ki jo bo vodil dosedanji guverner centralne banke Mogur Isarescu. Sicer pa v državi, ki jo še vedno pesti huda revščina, praznujejo deseto obletnico padca Ceausescujevega režima, najtrše vladavine v nekdanji socialistični Vzhodni Evropi.
6 milijonov obiskovalcev v Weimarju
11. 12. 1999 17.01
Letošnjo evropsko kulturno prestolnico Weimar je obiskalo šest milijonov obiskovalcev, je sporočil direktor te kulturne prireditve Bernd Kauffmann. Število turistov v mestu Goetheja in Schillerja, dveh biserov nemške književnosti, se je tako letos v primerjavi z letom 1998 skoraj potrojilo. Kauffmann je ob oceni okoli 300 prireditev, ki so jih priredili v letošnji kulturni prestolnici, dejal, da so te ''odstranile prah'' iz slovesa mesta, ki je tako postalo ''moderno in odprto svetu''. Po njegovih besedah sta to dualnost, ki so jo poudarjale zlasti manifestacije - te so prikazale razliko med Weimarjem kot biserom klasicizma na eni in bližino koncentracijskega taborišča Buchenwald na drugi strani - dobro sprejeli tako nemška kot tudi mednarodna javnost. Letošnja prireditev je vrhunec doživela ob praznovanju 250. obletnice Goethejevega rojstva, ko so na oder postavili kar devet predstav Fausta.
Praznovanje 80. obletnice obstoja
11. 12. 1999 16.53
Na ljubljanski univerzi danes praznujejo 80-letnico obstoja - 3. decembra 1919 je na njej potekalo prvo predavanje, ustanovljena pa je bila nekaj mesecev prej. Dopoldne je potekala okrogla miza o avtonomiji univerze, ki so se je udeležili rektorji, prorektorji ali drugi predstavniki obeh domačih in nekaterih evropskih univerz. Osrednji dogodek dneva pa bo drevišnja slavnostna akademija v Cankarjevem domu, kjer bo predvidoma slavnostni govornik predsednik Milan Kučan, spregovorila pa bosta tudi rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger in predsednik študentskega sveta Univerze v Ljubljani Andrej Pučnik. Udeležencem okrogle mize je rektor Mencinger predstavil nekatere spremembe, uvedene z novelo zakona o visokem šolstvu. V razpravi pa je beseda tekla o financiranju univerze, izvajanju vpisa na univerze in razmerju med številom študentov in profesorjev.
V Stockholmu podelili Nobelove nagrade
10. 12. 1999 10.10
Ob Nobelovi nagradi za mir, ki so jo v Oslu izročili francoski človekoljubni organizaciji Zdravniki brez meja, so danes, na dan obletnice smrti ustanovitelja Nobelovega sklada Alfreda Nobela, v Stockholmu podelili tudi Nobelove nagrade za ekonomijo, medicino, fiziko, kemijo in književnost.
Indonezijska policija proti demonstrantom
04. 12. 1999 11.34
Indonezijska vojska je na protestih v uporni indonezijski provinci Aceh ubila najmanj tri ljudi, so sporočili lokalni viri. Protestniki so s shodom obeležili 23. obletnico uporniškega gibanja za svobodni Aceh, policija pa je začela streljati nanje, ko so se zbrali pred glavnim vojaškim okrožnim sedežem v mestu Sigli, 1700 kilometrov oddaljenem od Džakarte. Lokalni vojaški poveljnik je potrdil novice o streljanju, vendar o podrobnostih ni govoril.
Leipzig v znamenju 250. obletnice Bachove smrti
29. 11. 1999 16.52
Leipzig bo prihodnje leto zaznamoval 250. obletnico smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha, ki je prav v tem nemškem mestu skladal nekatere od svojih najbolj znanih del, od leta 1723 pa je bil kantor tamkajšnje Tomaževe cerkve.
10. obletnica ustanovitve Demosa
25. 11. 1999 20.43
Ob deseti obletnici ustanovitve Demosa so se na tiskovni konferenci zbrali trije politični veljaki LojzePeterle (SKD), Janez Janša (SDS) in Janez Podobnik (SLS). Nastop treh strank pa, sodeč po izjavah udeležencev, ne pomeni nič več kot zgolj obeležitev obletnice.
Slike o otrokovih pravicah v Mestni galeriji
20. 11. 1999 19.12
V počastitev desete obletnice sprejetja Konvencije ZN o pravicah otroka so v Slovenskem odboru za Unicef pripravili likovni natečaj na temo otrokovih pravic. Med prispelimi slikami so izbrali približno 50 slik, ki so namenjene prodajni razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani. Razstavo, katere častna pokroviteljica je Štefka Kučan, bodo odprli v ponedeljek, 22. novembra. Na razstavi bo predstavljenih tudi deset slik, nagrajenih na likovnem natečaju, ki ga je ob desetem rojstnem dnevu omenjene konvencije pripravila Amnesty International Slovenije.
Rokometna zveza praznuje 50. obletnico
11. 11. 1999 20.29
Osrednja točka današnje 18. seje predsedstva Rokometne zveze Slovenija (RZS) je bila priprava praznovanja 50-obletnice RZS s slovesno tekmo med slovensko moško reprezentanco in selekcijo sveta, ki bo 20. decembra v ljubljanski Hali Tivoli, nič manj pozornosti pa niso bile deležne druge točke.
Papež in Ševardnadze o krizi na Kavkazu
09. 11. 1999 20.13
Papež Janez Pavel II. se je ob koncu obiska v Gruziji s predsednikom Edvardom Ševardnadzejem pogovarjal o razmerah na Kavkazu. Oba sta se zavzela za mirno rešitev krize. V nasprotju s pričakovanji pa nista sprejela skupne izjave o Čečeniji.
George Bush častni meščan Berlina
08. 11. 1999 19.35
Nekdanjega ameriškega predsednika Georga Busha so na predvečer 10. obletnice padca berlinskega zidu razglasili za častnega meščana Berlina.
Obletnica dokončnega umika JLA
21. 10. 1999 21.49
V okviru obeležitev osme obletnice odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije je bila v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki danes popoldne krajša slovesnost. Ob tej priložnosti so pripadniki Slovenske vojske v spomin na dogodke leta 1991 skupaj s predstavniki veteranskih organizacij simbolično zasadili pet lip.
Obletnice šolstva na Primorskem
16. 10. 1999 08.53
Ob 580. obletnici ustanovitve prve javne šole v Izoli in 180. obletnici neprekinjenega delovanja osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Kortah so na podružnični šoli Korte in v Izoli včeraj potekale kulturne prireditve, strokovni posveti in svečana akademija ob obeležitvi obletnice, na kateri je bil slavnostni govornik minister za šolstvo in šport Pavel Zgaga, so sporočili z izolske občine.
V Zagrebu Dragocenosti otomanske umetnosti
15. 10. 1999 10.46
Ob 700-letnici osmanske kulturne in znanstvene dediščine so v zagrebškem galerijskem centru Klovičevi dvori sinoči odprli razstavo Dragocenosti otomanske umetnosti s 150 predmeti iz najplodnejšega obdobja turške ustvarjalnosti, obdobja osmanskega carstva od začetka 15. pa vse do 19. stoletja. Razstava je uvrščena v koledar UNESCO za proslavo omenjene obletnice in bo odprta do 30. novembra.
Dr. Šugmanu priznanje MOK
13. 10. 1999 18.07
Letošnje priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) za šport in izobraževanje je ob praznovanju osme obletnice ustanovitve Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) na Otočcu prejel dr. Rajko Šugman. Predstavili so se kandidati za olimpijske igre (OI) leta 2000 v Sydneyu, čestitali pa so tudi najuspešnejšemu slovenskemu športniku na velikih tekmovanjih Miru Cerarju pred njegovo 60. letnico, ki jo bo praznoval 28. oktobra.
Podelitev zadnjih Nobelovih nagrad
11. 10. 1999 16.02
Ta teden bodo znani zadnji Nobelovi nagrajenci v tem tisočletju, že danes pa so v Stockholmu objavili ime dobitnika Nobelove nagrade za medicino. To je nemški raziskovalec celične in molekularne biologije Guenter Blobel, dobil pa jo je za raziskave na proteinih, ki pomenijo prelomnico pri zdravljenju bolezni, kot sta cistična fibroza in zgodnji razvoj ledvičnih kamnov.
Schroeder v Pragi
30. 09. 1999 18.13
Nemški kancler Gerhard Schroeder je med današnjim krajšim obiskom na Češkem dejal, da si EU mora prizadevati za sprejem novih članic v letu 2003.
Mirovni pohod od Perugie do Assisija
26. 09. 1999 17.30
Nekaj tisoč oseb se je danes dopoldne udeležilo mirovnega pohoda, ki se je začel v Perugii in se bo po tradicionalni poti končal v Assisiju.
Premiera drame Vprašajte Amy
23. 09. 1999 19.47
Primorsko dramsko gledališče (PDG) bo v torek, 28. septembra, ob 20.30 v domači dvorani premierno uprizorilo prvo predstavo letošnjega abonmajskega programa, dramo Vprašajte Amy, ki jo je napisal sodobni angleški dramatik David Hare. Režiserka predstave je Mateja Koležnik, v glavnih vlogah drame, ki govori o življenju velike igralke, pa bosta nastopili Teja Glažar in Barbara Babič. Isti dan ob 20. uri bo v prostorih gledališča v okviru 30. obletnice profesionalizacije PDG otvoritev razstave Metoda Zavadlava Gledališka fotografija, sporočajo iz PDG.
Odprtje mostu
23. 09. 1999 11.22
Na Kitajskem bodo prihodnji torek v času praznovanja petdesete obletnice vladavine komunizma v tej državi odprli četrti najdaljši most na svetu, ki meri 1.385 metrov. Most bo povezoval bregova reke Yangtze v vzhodni pokrajini Jiangsu. Projekt, ki je vreden 407 milijonov ameriških dolarjev, je med največjimi v času predsedniškega mandata Jianga Zemina, ki vseskozi obljublja izgradnjo masovnih infrastrukturnih objektov.