Obletnice
Proslave ob francoskem državnem prazniku v Parizu
14. 07. 1998 14.53
S tradicionalno vojaško parado na Elizejskih poljanah, ki se je je udeležil tudi predsednik Jacques Chirac, se je v Parizu začel uradni del proslav ob francoskem državnem prazniku. V okviru parade so pripravili mimohod posameznih vojaških rodov; 4000 vojakov je odkorakalo od Slavoloka zmage na trg Concorde, kjer se je predsednik Chirac med drugim srečal s premierom Lionelom Jospinom in obrambnim ministrom Alainom Richardom, nato pa se je na slavnostni tribuni pridružil predsednikoma nacionalne skupščine in senata, Laurentu Fabiusu in Reneju Monoryju. Opoldne bo predsednik države Jacques Chirac, kot je to običaj, po televiziji spregovoril francoskemu ljudstvu.
Veliki letalski miting v Celju
01. 07. 1998 08.52
Aeroklub Celje organizira v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije dne 5. julija 1998 na letališču Levec pri Celju Veliki letalski Miting z mednarodno udeležbo v počastitev 70. obletnice Aerokluba Celje, 50. obletnice Letalske zveze Slovenije in 70. obletnice ustanovitve prve slovenske vojaške eskadrilje.
Devet let po Trgu nebeškega miru
03. 06. 1998 11.51
Letos - 4. junija - mineva devet let, odkar je bila na Trgu nebeškega miru (Tienanmen) nasilno, z uporabo kitajske vojske in njenih tankov, zatrta t.i. pekingška pomlad. Še danes je v zaporih približno 3000 ljudi, kakorkoli povezanih z gibanjem leta 1989. Kot vselej so tudi tokrat kitajske oblasti naredile vse, da omenjene obletnice javno ne bo mogoče obeležiti. Uradnih podatkov sicer ni, po navedbah prič in oporečnikov pa naj bi v pokolu umrlo več sto ljudi. Neka profesorica filozofije na univerzi v Pekingu, ki si že devet let - sicer iz policijsko nadzorovanega hišnega pripora - prizadeva, da bi sestavila seznam žrtev pokola 4. junija 1989 na Trgu nebeškega miru, v katerem je umrl tudi njen sin, napoveduje, da bodo tako kot Indonezijo po Suhartovem odstopu spremembe postopno dosegle tudi druge azijske države, med njimi Kitajsko, Severno Korejo in Burmo, v katerih je oblast po njenih besedah za zdaj še vedno v rokah "starih diktatur".
Arafat v Bruslju
11. 05. 1998 15.30
Po poročanju belgijskega radia je v Bruselj danes prispel predsednik palestinskih oblasti Jaser Arafat.
Churchillov grob bodo obnovili na željo obiskovalcev
10. 05. 1998 09.37
Britanci so se odločili, da bodo obnovili grob pokojnega Winstona Churchilla. Njegov vnuk, nekdanji poslanec v angleškem parlamentu, ki nosi enako ime kot ded, je pojasnil, da bodo za prenovitev groba porabili približno milijon mark. Churchillov grob se je zaradi številnih obiskovalcev, ki so od časa do časa stopili nanj, začel ugrezati.
Izrael bo ob 50-letnici zaprl palestinska območja
28. 04. 1998 17.01
Izrael bo zaradi slovesnosti ob praznovanju 50. obletnice razglasitve neodvisne države Izrael od torka zvečer do sobote popolnoma zaprl vsa palestinska avtonomna območja. V tem času Palestinci iz Gaze in Zahodnega brega ne bodo mogli potovati v Izrael. Zaradi strahu pred terorističnimi napadi bo poleg tega po vsej državi, predvsem pa v Jeruzalemu, razmeščenih dodatnih 30.000 policistov.
Dokumentarec o Dengu Xiaopengu
17. 02. 1998 09.50
Kitajska bo v ducat držav izvozila 40.000 dokumentarnih video kaset in 350.000 video CD romov (VCD) o nekdanjem kitajskem voditelju Dengu Xiaopengu, ki je umrl pred letom dni, je danes sporočila agencija Nova Kitajska. Film z naslovom Veliki spomenik vsebuje intervjuje s kitajskim predsednikom Jiangom Zeminom in premierom Li Pengom. Osrednja kitajska državna televizija ga bo predvajala 19. februarja, na dan prve obletnice smrti "malega voditelja". Dokumentarec bodo med drugim izvozili v Hong Kong, Združene države, Francijo, Japonsko in Singapur.
Fatva zoper Salmana Rushdieja nepreklicna
13. 02. 1998 12.39
Državni tožilec iranske republike ajatolah Morteza Moghtadaj je danes ponovil, da je smrtna obsodba fatva britanskega pisatelja iranskega rodu Salmana Rushdieja nepreklicna sodba in jo je treba uresničiti. Na predvečer obletnice razglasitve fatve, ki jo je zoper pisatelja, obsojenega skrunitve islama v zbirki Satanski stihi, 14. februarja 1989 izrekel imam Homeini, je ajatolah Moghtadaj poudaril, da fatva ni navaden verski odlok, temveč razsodba, ki je bogoskrunca Rushdieja obsodila na smrt. Konzervativni državni tožilec je v isti sapi poudaril, da s sodbo soglašajo muslimani vseh izpovedi. Novi iranski predsednik Mahamad Karami se od junijske izvolitve še ni javno izrekel o zadevi Rushdie. Iranska verska Fondacija 15-Kordad je februarja lani povišala nagrado za umor Rushdieja z enega na 2,5 milijona dolarjev.
Windsorski grad znova odprt za obiskovalce
27. 12. 1997 11.55
V Windsorju so danes za obiskovalce znova odprli del gradu, rezidence britanske kraljeve družine, ki je bil uničen v požaru leta 1992.
Ob 50-letnici Izraela prva judovska slovesnost v Vatikanu
24. 12. 1997 10.01
Od Bele hiše do Vatikana so državni voditelji s prižiganjem sveč ob judovskem prazniku Hanuka včeraj zaznamovali začetek proslav od 50. obletnici ustanovitve judovske države Izrael. Na osrednji slovesnosti v Jeruzalemu sta sveči prižgala izraelski premier Benjamin Netanjahu in izraelski predsednik Ezer Weizman.
30 predsednikov bo sodelovalo na judovskem prazniku
23. 12. 1997 09.28
Stari judovski praznik hanuko, praznik luči in miru, ki sovpada z začetkom proslave petdesete obletnice neodvisnosti države Izrael, in ki bo 23. decembra, bo letos obeležil tudi predsednik države Milan Kučan. Tega dne bodo namreč v tridesetih prestolnicah sveta predsedniki držav ob istem času prižgali prvo svečo na svečniku, ki se imenuje hanukija in ki ima osem sveč ter deveto, s katero se prižiga ostalih osem. Vsak dan se prižiga po eno svečo v spomin upornosti, čudežu in svetlobi z željo, da sveče gorijo za mir in upanje vseh ljudi ne glede na vero in postavo.
200-letnica rojstva Heinricha Heineja
14. 12. 1997 12.02
V Nemčiji se danes spominjajo 200. obletnice rojstva velikega nemškega pesnika in misleca Heinricha Heineja. V Duesseldorfu je udeležence slovesnosti nagovoril nemški predsednik Roman Herzog, ki je dejal, da Nemčija tudi danes potrebuje >>neuklonljive individualiste<< kot je bil Heine. Profesor Walter Jens pa je na proslavi v Hamburgu Heineja označil kot človeka med dvema frontama.
Slovenija mora temeljito pregledati, do kam je prišla na področju človekovih pravic
09. 12. 1997 14.41
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je v izjavi ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, med drugim poudaril, da mora Slovenija v jubilejnem letu, ko bomo proslavljali petdeseto obletnico razglasitve splošne deklaracije o človekovih pravicah, še posebej temeljito pregledati, do kam je prišla na svoji poti. Proslavljanje bo utemeljeno le, če bomo dosledni pri upoštevanju in spoštovanju s splošno deklaracijo, drugimi mednarodnimi akti in ustavo zagotovljenih pravic. Najboljša počastitev obletnice bo izboljšanje stanja na področjih, kjer je posameznik najpogosteje soočen s kršitvami pravic in nepravilnostmi. Država mora z nadzorstvenimi, izobraževalnimi in zakonodajnimi ukrepi poskrbeti, da pri njenem delovanju ne bo prihajalo do kršitev človekovih pravic, hkrati pa mora s svojim delovanjem zagotavljati spoštovanje človekovega dostojanstva vsakogar, ki živi v državi ali pride vanjo, je poudaril Bizjak. Dodal je, da izpolnjevanje obveznosti, ki si jih je naložila država do žrtev vojnega nasilja, žrtev teptanja pravic v povojnem obdobju in tistih, ki jim je bilo krivično odvzeto premoženje, poteka prepočasi.