Operacije
Padec Srebrenice po tajnem dogovoru?
26. 04. 2001 00.00
Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je danes objavila dva zaupna dokumenta ZN, ki takratnega poveljnika sil ZN na območju nekdanje Jugoslavije, francoskega generala Bernarda Janvierja, povezujejo s tajnimi dogovori z vojaškim poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem, dogodkom pa je sledil padec muslimanske enklave Srebrenice v roke bosanskih Srbov julija 1995.
Iran z raketami nad Irak
19. 04. 2001 00.00
Iranska vlada je potrdila, da so iranske sile včeraj napadle oporišča glavnega iranskega opozicijskega gibanja na ozemlju Iraka. Iranski predstavnik v ZN Hadi Nedžad Hosejnan je v pismu Varnostnemu svetu ZN pojasnil, da je šlo za omejene operacije iranskih sil proti poveljstvu mudžahedinov na iraškem ozemlju in odgovor na napade teroristov. Po iraških informacijah sta v napadu življenje izgubila dva civilista in en pripadnik iranskega opozicijskega gibanja.
Nočna bitka v Gazi
11. 04. 2001 00.00
Najprej naj bi Palestinci iz begunskega zatočišča na jugu Gaze z minometi obstreljevali več bližnjih judovskih naselij, v odgovor pa so izraelske sile napadle s tanki in buldožerji. Po palestinskih virih je bilo pri tem ranjenih najmanj petindvajset Palestincev, tudi civilistov, porušenih pa kakšnih dvajset stavb, ki naj bi doslej služile Palestincem za minometna izstrelišča.
Marković ukazal atentat na Draškovića
09. 04. 2001 00.00
Po pisanju beograjskega časopisa Danas, je nekdanji načelnik službe za državno varnost Radomir Marković osebno ukazal Nenadu Bujoševiću naj izvrši atentat na ibarski magistrali. Bujošević je bil tedaj pripadnik enote za posebne operacije ministrstva za notranje zadeve Srbije. Junija 1999 naj bi Marković Bujoševiću, na parkingu restavracije Milošev konak, ukazal "eliminacijo osebe, ki je državni sovražnik in dela za tuje obveščevalne službe" - oziroma predsednika SPO Vuka Draškovića. Drašković je atenat preživel, dva visoka člana DOS pa ne.
Problem obvladovanja dokumentov
09. 04. 2001 00.00
V ljubljanski družbi Olma so v sodelovanju s strokovnjaki podjetja Gambit Trade uspeli rešiti zahteven problem obvladovanja dokumentov, kar jim pomaga pri vsakdanjem delu v skladu s standardom kakovosti ISO 9001. Obvladovanje dokumentov je nadzorovan postopek za ustvarjanje, spreminjanje in ukinjanje dokumentov, ki se vodijo skladno z mednarodnim standardom ISO 9001.
Landau za okrepitev napadov na Palestince
06. 04. 2001 00.00
Izraelski minister za notranjo varnost Uzi Landau je po novih spopadih na območju Gaze predlagal okrepitev napadov izraelskih sil na Palestince. "Potrebno je okrepiti naše operacije in napadati noč in dan," je za izraelski radio povedal Landau. Minister, ki pripada trdi struji stranke Likud premiera Ariela Šarona, je še menil, da bi morali biti napadi usmerjeni na "vsakega predstavnika palestinskih avtonomnih oblasti, ki sodeluje v terorističnih akcijah oziroma jih pripravlja". "Vedeti morajo, da ne bodo ostali nekaznovani," je poudaril.
Batić zavrnil nalog za aretacijo
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis, ki se z delegacijo mudi na obisku v Beogradu, je skušal danes izročiti zaporni nalog za nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića srbskemu pravosodnemu ministru Vladanu Batiću, vendar je ta dejal, da naloga ne more sprejeti in Holthuisa napotil k jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaču. Holthuis se bo tako obiskal Grubača jutri. Jugoslovanski zakoni zaenkrat ne dovoljuje predaje svojih državljanov na tuje, vendar vlada pripravlja posebne ukrepe za sodelovanje s haaškim sodiščem. Novi zakon naj bi po Grubačevih besedah sprejeli prihodnji mesec.
Velika Britanija varna za turiste
30. 03. 2001 00.00
Velika Britanija, ki jo pretresa izbruh slinavke in parkljevke, zagotavlja vsem morebitnim obiskovalcem, da je obisk njihove države popolnoma varen. Tako muzeji kot ostale znamenite zgradbe in znamenitosti so odprte, pa tudi vsi športni dogodki in ostale prireditve potekajo kot ponavadi. Ne da bi se izpostavili tveganju širjenja bolezni, lahko turisti obiščejo tudi podeželje, vendar morajo pri tem upoštevati nekatera pravila.
Nov bombni napad v Izraelu
28. 03. 2001 00.00
V palestinskem samomorilskem bombnem napadu na bencinski črpalki v bližini mesta Qalqilya na Zahodnem bregu so umrli napadalec in še dve osebi, štirje izraelski mladostniki pa so bile huje ranjeni. Izraelska policija je takoj po napadu zaprla širše območje.
Albanci bežijo iz Makedonije
26. 03. 2001 00.00
Operacija makedonske vojske je v nedeljo dobila največje razsežnosti, saj so makedonske sile zavzele vas Gajre v okolici Tetova. V Tetovu je zaenkrat mirno. Največjo vojaško akcijo proti albanskim skrajnežem od izbruha nemirov pred dvema tednoma, je makedonska vojska začela že včeraj zjutraj. V siloviti ofenzivi so albanska oporišča v hribih nad Tetovom napadali s tanki in helikopterji. Premier Georgievski je za državno televizijo izjavil, da je vojska zavzela že vse ključna oporišča albanskih skrajnežev. Georgievski je dejal, da bodo šele po končani akciji pričeli s političnimi rešitvami.
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
Albanski uporniki pri Skopju
24. 03. 2001 00.00
Del albanskih skrajnežev v Makedoniji se je iz Tetova premaknil proti vasi Gračane, ki je od Skopja oddaljena le slabih 10 kilometrov, leži pa ob jugoslovansko-makedonski meji, je danes poročal makedonski časnik Dnevnik. Skrajneži naj bi se naselili v zapuščene hiše v vasi, kmalu pa naj bi tam odprli novo fronto. Makedonski premier Ljubčo Georgievski je sinoči potrdil, da makedonska vojska še ni začela operacije za uničenje albanskih skrajnežev, in dodal, da se šibka makedonska država oborožuje in pridobiva čas. Georgievski je to izjavil na skopskem letališču, medtem ko je vojska prevzela štiri ukrajinske helikopterje, pričakujejo pa še dve pošiljki helikopterjev iz Grčije.
Umik albanskih skrajnežev iz dveh vasi
22. 03. 2001 00.00
Tudi potem, ko se je opolnoči iztekel ultimat makedonske vlade albanskim skrajnežem v okolici Tetova, naj se predajo ali pa zapustijo območje, je noč v Tetovu minila mirno in v okolici ni bilo slišati streljanja. Albanska Osvobodilna narodna vojska je sicer v sredo razglasila prekinitev ognja in pozvala k pogajanjem, kar pa je Skopje zavrnilo
Mir izven dosega ruskih radijskih zvez
22. 03. 2001 00.00
Predstavnica Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Larisa Laščinska je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo VTA sporočila, da na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir še naprej poteka polnjenje akumulatorjev. Mir je med današnjo deveto obkrožitvijo Zemlje letel na srednji višini 216,8 kilometra. Zadnjega od treh vžigov motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki bo iztirila Mir, načrtujejo jutri ob 6.07 in 36 sekund po srednjeevropskem času.
Rekordno znižanje tira Mira
14. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je tir ruske orbitalne znanstvene postaje Mir v zadnjih 24 urah znižal za rekordnih 2700 metrov. Postaja v času celotne operacije iztirjanja še ni padala tako hitro. Mir je povprečno 240,9 kilometra visoko in tako kot doslej svobodno a nadzorovano "plava". Sončna aktivnost je še naprej visoka, zato se orbita Mira znižuje razmeroma hitro, a po zagotovilih ruskih strokovnjakov padanje izračunanih parametrov ne presega.
Minister Grizold 
14. 03. 2001 00.00
Slovenski minister za obrambo Anton Grizold je zaključil uradni obisk v Grčiji, kjer ga je viceadmiral Tomas Katopodis seznanil z grško mornarico in njenimi nalogami v okviru mornariških struktur zveze Nato.
Mir vsak dan nižje
14. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je tir ruske orbitalne znanstvene postaje Mir od včeraj znižal za dva kilometra in znaša zdaj povprečno 243,6 kilometra. Zadnje dva dni je bila vesoljska postaja vsakih 24 ur dva kilometra nižje. Usoda Mira zanima več kot 80 držav.
Preložitev umika težkega orožja
13. 03. 2001 00.00
Podpolkovnik jugoslovanske vojske Miodrag Jeftić je v Bujanovcu sporočil, da vojska danes še ne bo začela umikati težkega orožja z območja na jugu Srbije ob varnostnem območju, ki Kosovo ločuje od preostanka Srbije. Umik težkega orožja sicer predvideva včeraj podpisani sporazum o prekinitvi ognja med jugoslovanskimi silami in albanskimi uporniki na jugu Srbije, ki je začel veljati opolnoči. Jeftić sicer ni navedel razloga za preložitev umika orožja, povedal je le, da bodo novinarji o začetku operacije pravočasno obveščeni. Srbski informacijski center v Bujanovcu je pred tem sporočil, da naj bi vojska orožje začela umikati še danes.
Grizold o razmerah v JV Evropi
13. 03. 2001 00.00
Slovenski minister za obrambo Anton Grizold, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je z grškim ministrom za narodno obrambo Apostolosom Athanasiosom Tsohatzopoulosom pogovarjal o stabilnosti v JV Evropi, eskalaciji nasilja na meji med Kosovom in Makedonijo oz. ZRJ in Makedonijo, varnostnih razmerah na Bližnjem vzhodu in Kavkazu, sodelovanju med ministrstvoma in prizadevanjih Slovenije za članstvo v zvezi NATO in EU, katera Grčija v celoti podpira. Ministra sta podpisala tudi sporazum za sodelovanje v večnacionalnem centru za usposabljanje za mirovne operacije v Grčiji, ki predstavlja osnovo za udeležbo slovenskih častnikov kot vaditeljev oz. mentorjev pri izvajanju procesa usposabljanja. Omenjeni center je namreč eden od pomembnejših oz. bolj priznanih centrov v okviru držav članica zveze NATO. Slovenski obrambni minister je položil tudi venec na grob neznanega vojaka.
Grizold v Grčiji
12. 03. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold, ki je z delegacijo na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je srečal z grškim predsednikom Konstandinosom Stephanopoulosom, s katerim sta se pogovarjala predvsem o vlogi Slovenije in Grčije pri stabilizaciji razmer v jugovzhodni Evropi. Sogovornika sta pri tem pozornost namenila tudi vlogi zveze Nato pri zagotavljanju varnosti na tem območju, pri čemer sta se pogovarjala tudi o slovenskih ambicijah za članstvo v zvezi Nato.
Chris Pronger ponesrečen
27. 02. 2001 00.00
Chris Pronger, eden najboljših branilcev v NHL, v nadaljevanju sezone več ne bo mogel pomagati soigralcem St. Louisa, saj si je na srečanju s San Josejem zlomil levo podlaket. Prongerjeva ekipa je resda ugnala Morske pse s 7:2, do neljubega dogodka za privržence St. Louisa pa je prišlo v prvi tretjini srečanja.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Začetek ruskega umika iz Čečenije
15. 02. 2001 00.00
Ruske enote so se v skladu z načrtom predsednika Vladimirja Putina začele umikati iz Čečenije. Vojaški del operacije se je zaključil, začela se je operacija zmanjševanja števila enot, je dejal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva. Po podatkih Kremlja se bo število pripadnikov zveznih enot v Čečeniji zmanjšalo s sedanjih 80.000 na 22.000, od tega bo 15.000 pripadnikov obrambnega ministrstva in 7000 pripadnikov notranjega ministrstva. Ruski predsednik Putin je 22. januarja ukazal delni umik ruskih enot iz Čečenije, vendar pa datuma začetka in konca operacije ni natančno določil. Obenem je pooblastila za vojaško operacijo v uporniški republiki z obrambnega ministrstva prenesel na zvezno obveščevalno službo FSB.
ZDA bodo plačale dolg ZN
08. 02. 2001 00.00
Ameriški senat je s podporo predsednika odbora za mednarodne odnose, republikanca Jesseja Helmsa iz Severne Karoline, soglasno odobril plačilo 582 milijonov dolarjev dolga za redni proračun Združenih narodov. Helms je takšno odločitev podprl potem, ko je nekdanjemu veleposlaniku ZDA v ZN Richardu Holbrooku lani decembra uspelo doseči zgodovinski dogovor o zmanjšanju deleža ameriških prispevkov v redni proračun in proračun za mirovne operacije. Ameriški dolgovi do ZN so se začeli nabirati leta 1994, ko se je začela kongresna blokada in pogojevanje plačil z zmanjšanjem prispevkov ZDA ter reformami Svetovne organizacije. Omenjena vsota predstavlja le del celotnega ameriškega dolga, nedvomno pa jih bodo v New Yorku z veseljem sprejeli. Proračunski urad ZN sicer ameriški dolg ocenjuje na 1,3 milijarde dolarjev, vendar so senatorji izračunali, da priznavajo le 926 milijonov. O tej vsoti sta se s pogajanji sporazumela Jesse Helms in demokratski senator v odboru za mednarodne odnose Joseph Biden. Holbrooke je večino svojega mandata v ZN namenil izboljšanju odnosov med senatom in ZN, v ta namen pa je priredil tudi več medsebojnih obiskov. Po vmesnem dogovoru so ZDA v začetku lanskega leta plačale 100 milijonov dolarjev, preostali del pa je bil pogojen z zmanjšanjem ameriškega deleža.
Skupina zveze NATO zaključila obisk
07. 02. 2001 00.00
Danes se je končalo tridnevno delovno srečanje izvedenske skupine zveze NATO in predstavnikov slovenskega zunanjega in obrambnega ministrstva. Na sestanku so pregledali in ocenili napredek pri izvajanju letnega načrta za članstvo v zvezi NATO (MAP) za leto 2000-2001. Kot je navedeno v osnutku ocene napredka, Slovenija na politično-ekonomskem, pravnem in varnostnem področju dosega pričakovane standarde morebitne nove članice zveze NATO, so sporočili z obrambnega ministrstva.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Odobreno preizkušanje umetnega srca
04. 02. 2001 00.00
Ameriški urad za prehrano in zdravila je odobril preizkušanja novega umetnega srca na ljudeh. Gre za prvo umetno srce, ki se popolnoma prilega notranjosti prsnega koša.
Joseph Kabila v VS
03. 02. 2001 00.00
Po sestanku z generalnim sekretarjem Združenih narodov Kofijem Annanom v New Yorku, se je predsednik Demokratične Republike Kongo Joseph Kabila včeraj udeležil še seje Varnostnega sveta, ki je bila posvečena mirovnemu procesu v njegovi državi. Kabila je v govoru pred člani VS izrazil pripravljenost za začetek političnega dialoga s sovražniki, ki jih je ob tem pozval, naj storijo enako.
Počasna vrnitev beguncev
30. 01. 2001 00.00
Več kot pet let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim je bila končana vojna v Bosni in Hercegovini, ima več kot milijon državljanov BiH še vedno status begunca, je na okrogli mizi, posvečeni vračanju beguncev, ki jo je ministrstvo BiH za begunce in človekove pravice priredilo v Banja Luki, dejal predsednik sveta ministrov BiH Martin Raguž. Pojasnil je, da na podlagi dostopnih podatkov danes še najmanj 625 tisoč državljanov BiH živi v 42 državah sveta, kjer imajo status begunca, v sami BiH pa je razseljenih več kot pol milijona njenih državljanov.
Rejc predsednik nadzornega sveta SRD
23. 01. 2001 00.00
Novi člani nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe (SRD) so na ustanovni seji za novega predsednika nadzornega sveta izvolili Izidorja Rejca. Po besedah predsednika uprave SRD Marjana Rekarja je nadzorni svet na seji soglašal, da se do sprejema poslovnega načrta SRD za leto 2001 delovanja družbe financira po dvanajstinah ter soglašal z razrešitvijo člana uprave SRD Jožeta Jaklina, ki odhaja na novo delovno mesto.