Operacije
Počasna vrnitev beguncev
30. 01. 2001 00.00
Več kot pet let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim je bila končana vojna v Bosni in Hercegovini, ima več kot milijon državljanov BiH še vedno status begunca, je na okrogli mizi, posvečeni vračanju beguncev, ki jo je ministrstvo BiH za begunce in človekove pravice priredilo v Banja Luki, dejal predsednik sveta ministrov BiH Martin Raguž. Pojasnil je, da na podlagi dostopnih podatkov danes še najmanj 625 tisoč državljanov BiH živi v 42 državah sveta, kjer imajo status begunca, v sami BiH pa je razseljenih več kot pol milijona njenih državljanov.
Rejc predsednik nadzornega sveta SRD
23. 01. 2001 00.00
Novi člani nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe (SRD) so na ustanovni seji za novega predsednika nadzornega sveta izvolili Izidorja Rejca. Po besedah predsednika uprave SRD Marjana Rekarja je nadzorni svet na seji soglašal, da se do sprejema poslovnega načrta SRD za leto 2001 delovanja družbe financira po dvanajstinah ter soglašal z razrešitvijo člana uprave SRD Jožeta Jaklina, ki odhaja na novo delovno mesto.
Otvoritev nove očesne klinike
18. 01. 2001 00.00
V Ljubljani so slovesno odprli novo očesno kliniko. Gre za največjo investicijo Kliničnega centra v zadnjih 25-ih letih, katere skupna vrednost znaša 2,4 milijarde tolarjev. Novi prostori so opremljeni z najsodobnejšimi medicinskimi aparaturami. Boljši delovni pogoji pa bodo nedvomno pripomogli tudi h krajšim čakalnim dobam bolnikov, ki so doslej na operacije čakali tudi po več let.
Reagan uspešno prestal operacijo
14. 01. 2001 00.00
Nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan je uspešno prestal operacijo desnega kolka, ki si ga je zlomil med petkovim nerodnim padcem na svojem domu v Santa Monici. Zdravniki v bolnišnici St. John so Reaganu med uro trajajočim posegom vstavili vezno ploščico in vijake, na okrevanju pa naj bi ostal še najmanj deset dni. Reagan, ki je vodil ZDA med letoma 1981 in 1989, je po koncu svojega drugega mandata zbolel za Alzheimerjevo boleznijo zaradi katere mu močno peša spomin. V isti bolnišnici kjer so ga operirali, se zaradi kožnega raka zdravi tudi njegova najstarejša hčerka Maureen.
Miroljubni Brosnan
13. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je imel pred kratkim nenavaden obisk, saj ga je obiskal britanski filmski igralec Pierce Brosnan, v javnosti znan predvsem po vlogi Jamesa Bonda. Namen njegovega obiska je bil pozanimati se, kaj lahko stori za mir na svetu.
Bodo Miloševiča ulovili s Kobilico ali s Kobro?
12. 01. 2001 00.00
Najvplivnejši madžarski časnik Nepszabadsag, ki se sklicuje na vire v Beogradu, predstavlja dva scenarija aretacije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. En načrt se imenuje "Kobilica", drugi pa "Kobra". Izbira operacije naj bi bila odvisna od okoliščin v danem trenutku. Časnik še piše, da se zakonski par Miloševć trenutno zadržuje v vili na Dedinju, varovala pa naj bi ju specialna enota policije. Kot predvideva Kobilica, naj bi Mloševića prijeli med enim izmed njegovih javnih nastopov v prihodnjih treh mesecih, načrt Kobra pa predvideva napad na Beli dvor. Medtem so tudi propadli poskusi, da bi Milošević dobil politični azil v tujini, med drugim v Libiji, Iraku, na Kubi, saj si ga tamkajšnji voditelji ne želijo za gosta. Milošević bi lahko emigriral v Severno Korejo, vendar pa tega ni želela njgova soproga Mirjana, še piše Nepszabadsag.
Ertlova bo počivala
31. 12. 2000 00.00
Nemška smučarka Martina Ertl, ki se je na včerajšnjem veleslalomu za svetovni pokal v avstrijskem Semmeringu pri padcu poškodovala, bo morala počivati najmanj štiri tedne, so sporočili iz nemške reprezentance. Podrobnejši zdravniški pregled je pokazal , da ima Ertlova delno strgane vezi v desnem kolenu. Poškodbo bodo skušali ozdraviti brez operacije, da bi se najboljša nemška smučarka lahko kar najhitreje vrnila na smuči.
Del Pontejeva bo obiskala Hrvaško
19. 12. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je sprejela povabilo hrvaškega premiera Ivice Račana in bo prihodnji mesec obiskala Hrvaško. Kot je danes v Haagu sporočila njena tiskovna predstavnica Florence Hartmann, bo obisk posvečen reševanju težav v odnosih med Hrvaško in haaškim sodiščem. Po poročanju hrvaških medijev naj bi haaško sodišče za zločine v operaciji Nevihta vložilo obtožnice proti upokojenim generalom Anteju Gotovini, Mirku Noracu, Ivanu Čermaku, Ivanu Koradeju in Damirju Krstičeviću, pa tudi proti aktivnima generaloma Milivoju Petkoviću in Petru Stipetiću, načelniku generalštaba hrvaške vojske.
Umrl mladiček bengalskega tigra
17. 12. 2000 00.00
Petmesečni mladiček bengalskega tigra je umrl po operacije srčne napake. Osebje zatočišča za divje živali v ameriški zvezni državi Teksas je postalo zaskrbljeno, ker mladiček Karma ni rasel tako hitro kot njegova sestrica Kali. Na njegovem srcu so našli luknjo, ki so jo poskušali med peturno operacijo na teksaški veterinarski fakulteti zamašiti in preprečiti razlivanje krvi v pljuča, vendar jim mladičkovega življenja ni uspelo rešiti. Še vedno preiskujejo vzorce tkiv, da bi določili natančen vzrok smrti, Karmi pa bodo postavili spomenik pred vhodom v zatočišče.
Ameriški kongres potrdil proračun
16. 12. 2000 00.00
S precejšnjo zamudo je Ameriški kongres končno potrdil predlog 1,8 bilijona dolarjev vrednega proračuna za fiskalno leto 2001, ki se je začelo s prvim oktobrom letos. Bela hiša in republikanska večina v obeh domovih 106. kongresa sta šele sinoči dosegla sporazum o zadnjem od skupaj trinajstih proračunskih zakonov, ki zadeva 351 milijard dolarjev, namenjenih ministrstvu za delo, izobraževanje in zdravstvo ter z njimi povezane vladne programe. Administracija predsednika Billa Clintona si je želela še okrog 3,6 milijard več, vendar je na koncu privolila v 13 milijard dolarjev večjo porabo kot v fiskalnem letu 2000. Kar dve tretjini proračunskih sredstev bodo namenili utrjevanju pokojninskega sistema in odplačevanju obresti za nacionalni dolg, poraba pa znaša 634,5 milijarde dolarjev.
Zagreb zavrača Blewittovo izjavo
13. 12. 2000 00.00
Hrvaška vlada ne pozna imen vojaških generalov in politikov, proti katerim bo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga vložilo obtožnice zaradi zločinov, storjenih med operacijo Nevihta, ki je potekala od 4. do 7. avgusta 1995 v Kninski krajini, je danes v komentarju na izjavo namestnika glavne haaške tožilke Grahama Blewitta dejal namestnik hrvaškega premiera Goran Granič.
Novi oboroženi spopadi na jugu Srbije
05. 12. 2000 00.00
Oboroženi kosovski Albanci so davi streljali na položaje jugoslovanske vojske na območju blizu Bujanovca. Med temi napadi ni bil ranjen noben pripadnik jugoslovanskih varnostnih sil, ki tudi niso odgovorile na streljanje, je poročala zasebna agencija Beta, ki se sklicuje na vire blizu policije na jugu Srbije.
Grizold na zasedanje EAPC
05. 12. 2000 00.00
Obrambni minister Anton Grizold se bo jutri na sedežu zveze NATO v Bruslju udeležil rednega jesenskega srečanja Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), ki združuje obrambne ministre držav članic zveze NATO in partnerskih držav, so sporočili s slovenskega obrambnega ministrstva. Bruseljskega srečanja, na katerem bodo govorili o evropski obrambi ter razmerah na Kosovu in v BiH, se bo udeležil tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar.
Slovenija ponudila 180 vojakov
21. 11. 2000 00.00
Slovenija je danes Evropski uniji za izvajanje prihodnjih evropskih vojaških misij ponudila okrog 180 vojakov iz enot, ki so se že preizkusile ali so tekoče vključene v mednarodne mirovne misije. Slovensko ponudbo je na srečanju obrambnih ministrov EU s kolegi iz petnajstih partnerskih evropskih držav, od tega 13 kandidatk za članstvo, v Bruslju predstavil državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc.
Putin ne želi zmage za vsako ceno
20. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir
Nagrade za slovenske inovatorje
13. 11. 2000 00.00
Slovenski inovatorji so se z mednarodne razstave inovacij IENA 2000, ki je med 2. in 5. novembrom potekala v Nürnbergu, vrnili s 15 nagradami, od tega tremi zlatimi ter po šestimi srebnimi in bronastimi. To je natanko sedem odstotkov vseh podeljenih odličij, kar je naše inovatorje tudi po absolutnem številu uvrstilo v sam vrh držav udeleženk, takoj za Nemčijo, Tajvanom in Korejo. Na razstavi inovacij se je med več kot 400 inovatorji oz. inovatorskimi skupinami iz 29 držav predstavljalo 18 slovenskih inovatorjev, so sporočili iz Slovenske poslovne inovacijske mreže (SPIM).
IBM najavil HotMedia 3.5
11. 11. 2000 00.00
IBM je najavil nadgradnjo orodja HotMedia, ki trenutno najnaprednejša "rich media" rešitev za elektronsko poslovanje. Nadgradnja izdelka zagotavlja razvijalcem nove operacije in še učinkovitejše izkoriščanje prednosti spleta. Paket HotMedia 3.5, ki temelji na JAVA tehnologiji, vsebuje "tekoči video", 3-D grafike, ki omogočajo interaktivni prikaz izdelkov in storitev, sinhroniziran avdio, panorame in večpasovne animacije. Z dodatnimi učinki so spletne strani zanimivejše, zaradi česar si jih stranke dalj časa ogledujejo, kar pa vpliva na poslovanje in zmanjševanje stroškov. Izdelek je brezplačen in v enem razvojnem okolju ne potrebuje posebnih strežniških vložkov (plug-ins).
Združevanje spleta in mobilne telefonije
11. 11. 2000 00.00
Največja svetovna družba za informacijsko tehnologijo IBM je najavila novo rešitev za elektronsko poslovanje preko mobilnih naprav, ki bo omogočila zmanjšanje razlik med internetom in mobilnimi brezžičnimi omrežji, tako da bodo uporabniki uporabljali e-poslovne aplikacije tudi v brezžičnih omrežjih.
Nov veter v mobilnem e-poslovanju
08. 11. 2000 00.00
IBM je najavil novo rešitev za e-poslovanje preko mobilnih n aprav. Ta rešitev omogoča zmanjševanje razlik med internetom in mobilnimi brezžičnimi omrežji. Tako bodo uporabniki uporabljali e-poslovne aplikacije tudi v brezžičnih okoljih. Številni ponudniki storitev kot so BT Cellnet, Telecom Italia, Avenir, UNIXS, sodelujejo s podjetjem IBM, da bi nadgradili e-poslovanje preko mobilnih naprav in uporabnikom ponudili nove poslovne aplikacije. Podjetje IBM je pripravilo novo različico IBM WebSphere, ki omogoča povezovanje aplikacij na splet. Omenjeno programsko platformo za e-poslovanje so razširili tudi na mobilna okolja in jo prilagodili potrebam ponudnikov mobilnih storitev. WebSphere Everyplace Service Provider Edition nudi ponudnikom brezžičnih storitev številne nove funkcije. V primerjalnih testih je rešitev dosegla nov rekord v prilagodljivosti. V eni sekundi lahko istočasno upravlja s tremi milijoni brezžičnih transakcij. Vsebuje vse funkcije za povezovanje mobilnih naprav s spletnimi vsebinami in spletnim trgovanjem. Podpira tako navadna, kot tudi mobilna omrežja, številne protokole, vsebuje pa tudi prevajalnike, podporo za "on-line" in "off-line" operacije ter varnostne funkcije. "V zadnjem letu smo spremljali hitro naraščanje trga mobilnih naprav za splet. Opazili smo tudi, da številni ponudniki storitev želijo prilagoditi spletne vsebine in e-poslovne aplikacije mobilnim okoljem," je povedal Val Rahmani, podpredsednik Communication sector IBM EMEA. "Prepričani smo, da ponudniki želijo robustno in povezano IT infrastrukturo, ki podpira spletne aplikacije v mobilnem okolju, kar predstavlja ključno vez med internetom in mobilnimi brezžičnimi omrežji. V kombinaciji z novim strežnikom, vmesno (middleware) programsko opremo in storitvami, IBM ponuja zmogljivo infrastrukturo."
Slovenski policisti na Kosovo
01. 11. 2000 00.00
Slovenija po strokovnjaku za razminiranje in civilnih sodnikih v mirovno misijo ZN na Kosovu zdaj pošilja tudi policiste. 15 slovenskih policistov, ki so se za nalogo usposabljali več kot mesec dni, bo 3. novembra krenilo na Kosovo, kjer bodo v enotah civilne policije UNMIK pomagali skrbeti za red in varnost. Po besedah vojaškega svetovalca slovenske misije pri ZN generala Janeza Slaparja gre za največjo skupino slovenskih policistov v katerikoli mirovni operaciji doslej, ki pa ne bo delovala kot enota, ampak bo vsak posameznik deloval v okviru svoje usposobljenosti po različnih krajih Kosova.
Iskanje potopljenega tankerja
01. 11. 2000 00.00
Na mesto nesreče italijanskega tankerja s strupenimi kemikalijami Ievoly Sun, ki je včeraj potonil kakih 19 kilometrov severno od britanskega otoka Alderney v Rokavskem prelivu, je davi prispel minolovec francoske mornarice. Ta je v morje spustil sonar, s katerim išče potopljeni tanker, ki leži na globini 70 metrov, so povedali predstavniki francoske mornarice.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Ženske v mirovnih operacijah
25. 10. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je na dan svetovne organizacije v New Yorku opravil prvo sejo v zgodovini o ženskah v oboroženih spopadih in pri izgradnji miru. Razprave se je udeležilo več kot 40 govornikov, med njimi tudi pomočnica generalnega sekretarja ZN in posebna svetovalka za vprašanja spolne enakosti in napredek žensk Angela King. Razpravo je odprl generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da so ženske bolj primerne za preprečevanje ali razreševanje konfliktov kot moški.
Večja zaščita osebja ZN
24. 10. 2000 00.00
V poročilu o zaščiti osebja ZN na območjih spopadov je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan predlagal povečanje sredstev v ta namen za 30 milijonov dolarjev letno. Po Annanovem mnenju je sedanji sistem zagotavljanja varnosti zastarel za najmanj 20 let, saj svetovna organizacija svoje osebje pošilja v vse bolj nevarna območja odkritih spopadov znotraj držav, pri čemer je od 1. januarja leta 1992 do 18. septembra 2000 umrlo 198 civilnih pripadnikov ZN. Annan je kot nevzdržno označil trenutno stanje, ko za 70.000 članov ZN po 150 krajih sveta na sedežu ZN skrbi le devet profesionalcev.
Haaško sodišče nad Bulatovića?
22. 10. 2000 00.00
Haaško mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije bi lahko do konca leta vložilo obtožnico proti več visokim pripadnikom bivše Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in nekaterim črnogorskim politikom, med njimi tudi proti nekdanjemu zveznemu premieru Momirju Bulatoviću, zaradi zločinov, storjenih na območju Dubrovnika leta 1991, piše v zadnji izdaji črnogorski časnik iz Nikšića Onogošat. Neodvisni časnik še trdi, da bo haaško sodišče morda vložilo še obtožnice zoper generala Pavla Strugaja, admirala Milana Zeca in Miodraga Jokića, ki so vodili operacije JLA pri Dubrovniku. Morda bodo vložili tudi obtožnico proti članu tedanjega predsedstva SFRJ iz Črne gore Branka Kostića, piše časnik. Časopis Onogošat navaja, da je bil v času napada na Dubrovnik Bulatović, ki je bil takrat predsednik Črne gore, ena od najbolj odgovornih oseb za boje na dubrovniškem območju, saj je 1. novembra 1991 podpisal ukaz o "uporabi milice za izvrševanje bojnih nalog oboroženih sil ter o uporabi enot teritorialne obrambe za vzdrževanje javnega reda in miru".
Dvigovanje trupel mornarjev prihodnji teden
18. 10. 2000 00.00
Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov, ki vodi vladno
Obrambni minister Janša v Ottawi
28. 09. 2000 00.00
Janez Janša se je sinoči v Ottawi srečal s kanadskim obrambnim ministrom Artom Eggletonom, s katerim sta se pogovarjala o vključevanju Slovenije v zvezo NATO in Evropsko unijo, o dejavnostih, povezanih z JV Evropo in o bilateralnem sodelovanju med Slovenijo in Kanado na področju obrambe. Minister Eggleton je po besedah vodje službe za mednarodno sodelovanje na ministrstvu za obrambo Mitje Miklavca zagotovil, da Kanada še naprej podpira politiko odprtih vrat zveze NATO in nas bo podprla v naslednjem krogu širitve, prav tako pa Kanada podpira slovensko približevanje EU.
Preložene operacije v mariborski bolnišnici
26. 09. 2000 00.00
V predprostoru operacijskega bloka mariborske splošne bolnišnice so davi opazili zamakanje vode, kar je bilo posledica zamašene odtočne cevi. Napaka je že odpravljena, vendar bo v naslednjih dnevih nekoliko moten programiran operativni program. Prostore bo namreč treba temeljito očistiti in razkužiti, opravili pa bodo tudi bakteriološke analize, da bo zagotovljena sterilnost, so sporočili iz omenjene bolnišnice.
Okrepljene akcije filipinske vojske
25. 09. 2000 00.00
V desetih dneh vojaške operacije za rešitev 17 talcev na otoku Jolo je filipinska vojska ubila 103 muslimanske upornike, je danes sporočil filipinski general Narciso Abaya, ki poveljuje operaciji. Po podatkih filipinske vojske so vsi talci živi in se nahajajo na Jolu.
Talci še niso rešeni
17. 09. 2000 00.00
Operacija filipinske vojske proti muslimanskim upornikom skupine Abu Sajaf, ki na otoku Jolo še vedno zadržujejo 22 talcev, bi lahko trajala teden dni, je drugi dan operacije, sporočil filipinski general Narciso Abaya. Načelnik generalštaba filipinske vojske Angelo Reyes pa je potrdil, da so vsi talci živi.