POMOČI
Slovenija na konferenci o problematiki otrok
18. 09. 2000 00.00
V kanadskem Winnipegu se je včeraj končala mednarodna konferenca, na kateri so obravnavali problematiko otrok , prizadetih v vojnah in drugih oboroženih spopadih. Na konferenci je sodelovala tudi slovenska delegacije pod vodstvom državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Mitje Drobniča. V nastopih je slovenska delegacije opozorila predvsem na potrebo po psihosocialni pomoči otrokom, ki so bili prizadeti zaradi oboroženih spopadov, in na pomen odstranjevanja protipehotnih min, katere žrtve so v največji meri ravno otroci.
Ustanavlja se Center nevladnih organizacij
15. 09. 2000 00.00
Vladna služba za evropske zadeve in skupina nevladnih organizacij sta danes v Ljubljani podpisali pismo o nameri za ustanovitev Centra nevladnih organizacij. Kot je ob tej priložnosti povedal v. d. direktorja SVEZ Janez Potočnik, je sodelovanje nevladnih organizacij v procesu vključevanja Slovenije v EU le povod za ustanovitev centra. Ta bo po besedah predstavnice iniciativne skupine nevladnih organizacij Brede Kutin servis za omenjene organizacije, ki jim bo pomagal pri povečevanju vpliva in boljšemu delu v boljših pogojih. Center bo predvidoma ustanovljen v mesecu ali dveh.
Šoferji so zelo zaželeni
15. 09. 2000 00.00
Organizatorji olimpijskih iger v Sydneyju (SOCOG) so zaradi preobremenjenosti transportnega sistema zaposlili dodatnih 150 voznikov avtobusov, v naslednjih dveh dneh pa naj bi se jim pridružilo še 100 šoferjev. Za to potezo so se v SOCOG odločili, ker je tik pred pričetkom iger v Sydneyju prihajalo do vedno pogostejših zamud pri prevozu športnikov in obiskovalcev, kar je bila predvsem posledica premajhne zmogljivosti transportnega sistema. Na dan uradne otvoritve iger v Sydneyju bo po največjem avstralskem mestu za prevoz ljudi tako skrbelo 3.500 avtobusov in 4.500 šoferjev. Prav zaradi težav s prevozi so se organizatorji tudi odločili, da bodo z vladno privolitvijo vpoklicali dodatnih 100 vojakov, ki naj bi v Sydney prispeli v petek, 15. septembra. Nekaj od njih jih bo takoj sedlo za volan avtobusov, pri orientaciji po mestu pa jim bodo pomagali lokalni turistični vodiči. Pomoči bodo novi "olimpijski" šoferji - mnogi izmed njih ne prihajajo iz Sydneyja -, vsekakor potrebni, saj je v minulih dnevih prav zaradi nepoznevanja cestnih povezav v samem Sydneyju že prišlo do nekaterih neljubih dogodkov, ko športniki niso bili prepeljani tam, kamor so želeli priti. Tako je neka ženska vaterpolska ekipa - ženski vaterpolo je prvič na sporedu olimpijskih iger - namesto na Univerzi v Sydneyju, kjer je imela predviden trening, pristala na drugi univerzi, ameriško odbojkarsko ekipo pa je, nič hudega misleč šofer odložil kar na napačni strani avtoceste, tako da so morali na poti do dvorane "sprehoditi" med drvečimi avtomobili.
AMZS pridobila certifikat za sistem kakovosti
14. 09. 2000 00.00
29. avgusta 2000 je AMZS d.d. za področje "Storitve pomoči na cesti in garancije mobilnosti" pridobila certifikat za vzpostavljen in delujoč sistem kakovosti, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 9002.
Avtor zgodb o Sherlocku Holmsu naj bi bil morilec
14. 09. 2000 00.00
Britanski pisatelj Sir Arthur Conan Doyle, ki je ustvaril znanega detektiva Sherlocka Holmsa, naj bi tudi sam moril. Angleški amaterski detektiv in nekdanji pogrebnik, 58-letni Rodger Garrick-Steele je namreč prepričan, da je Doyle zastrupil svojega kolega Bertrama Flecherja Robinsona in mu ukradel zamisel za najslavnejšo Holmesovo dogodivščino, ki jo je zapisal v zgodbi Baskervillski pes. Predstavnik britanskega Scotland Yarda je povedal, da so že navezali stike z Gerrick-Steelom, ki jim je predal tudi dokazni material, vendar pa bo zločinca težko preganjati, saj je že 70 let mrtev. Garrick-Steele je enajst let raziskoval odnose med Doylom in Fletcherjem Robinsonom . Z raziskovanjem je začel, potem ko se je v 80. letih vselil v hišo na posestvu Park Hill v bližini nacionalnega parka Dartmoor na jugozahodu Anglije. Sprva ni vedel, da se Doylova zgodba o baskervillskem psu odvija ravno v tej hiši. Nekega dne pa je Garrick-Steele odkril, da je hiša nekoč pripadala Flecherju Robinsonu, Doyle pa ga je obiskal leta 1900. Ta mu je povedal legendo o velikem psu, ki straši v bližnjem močvirju, in Doylu tudi pokazal zgodbo, ki jo je napisal po omenjeni legendi z naslovom Pustolovščina v Dartmooru. Doyle je brez Fletcher Robinsonovega dovoljenja zgodbo uporabil kot osnovo za svoj roman o baskervillskem psu, ki je postal velika uspešnica. Doyle je obogatel in leta 1902 dobil plemiški naslov Sir. Zaradi strahu, da bi prevara prišla na dan, je Doyle leta 1907 posegel po skrajnem sredstvu. Doyle, ki je bil po poklicu zdravnik, je svojega kolega zastrupil s mešanico pomirjeval in zdravil proti bolečinam. Z umorom pa naj bi oče Sherlocka Holmesa hotel prikriti tudi svoje razmerje z Fletcher Robinsonovo soprogo. Poznavalec Arthurja Conana Doyla je dejal, da razlaga sploh ni tako napačna, saj zgodba o psu brez pomoči Fletcher Robinsona ne bi nikoli nastala, Doyle pa se mu zanjo ni nikoli zahvalil.
Slovenija bo postala članica Euroferja
12. 09. 2000 00.00
Slovenija naj bi zelo kmalu, predvidoma že letos, postala pridružena članica Evropskega združenja proizvajalcev jekla (Eurofer), je danes po pogovorih z ministrom za gospodarske dejavnosti Jožetom Zagožnom povedal generalni direktor Euroferja Dietrich von Hülsen. Von Hülsen, ki je od včeraj na obisku v Sloveniji, je izrazil zadovoljstvo s programom prestrukturiranja slovenskega železarstva, ob tem pa opozoril, da bo morala slovenska jeklarska industrija, če bo hotela preživeti v ostri evropski konkurenci, predvsem znižati stroške in razviti kakovost.
Slovenija se bo pogajala o programu Sapard
12. 09. 2000 00.00
Slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Franca Buta bo na jutrišnjem zasedanju Stalnega odbora za podeželje in agrarne strukture Evropske komisije v Bruslju predstavila slovenski sedemletni program razvoja podeželja. Slovenski program razvoja podeželja vsebuje štiri prednostna področja sofinanciranja: investicije na kmetijo, lokalno infrastrukturo, prestrukturiranje živilsko predelovalne industrije in ekonomsko diverzifikacijo na podeželju. Če bo slovenski program potrjen, bo Slovenija korak bližje k črpanju predpristopne pomoči EU iz programa Sapard.
Presenečenja na taboru SLS+SKD
10. 09. 2000 00.00
Na mariborskem snežnem stadionu je potekal 1. tabor združene SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Dober mesec pred volitvami so
Vlada Gorenju 610 milijonov
07. 09. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji sklenila, da bo velenjskemu Gorenju, kateremu je v nedeljo pogorel obrat galvanizacije, do konca leta v več mesečnih obrokih zagotovila skupaj 610 milijonov tolarjev pomoči. Pretežni del zneska bo lahko zagotovilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ostalo pa ministrstvi za delo ter za finance, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen. O tem, kako zbrati potrebni denar, morajo vsa tri ministrstva vlado obvestiti do naslednje seje čez teden dni, ko bodo ministri preučili tudi možnost, da bi država od Gorenja odkupila delnice, ki jih je pred časom kupilo od Kapitalske družbe. Državna pomoč bo namenjena za pokritje osebnih dohodkov in drugih stroškov dela za 246 delavcev, ki so bili zaposleni v pogorelem objektu in za 15 odstotkov vseh zaposlenih do konca tega leta. Vodstvo namreč pričakuje, da bo po novem letu lahko poiskalo rešitev za prerazporeditev teh ljudi. O morebitni dodatni državni pomoči Gorenju pa se bodo pogovarjali potem, ko bo vodstvo podjetja vladi predstavilo program izgradnje nove tovarne. Vlada je za vodenje pogovorov z Gorenjem zadolžila ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki bo preučilo tudi potrebo po sprejemu posebnega interventnega zakona. V Gorenju po požaru pričakujejo približno 15-odstotni izpad celotne proizvodnje na vseh ostalih programih. Poleg 266 delavcev, ki so za najmanj leto dni izgubili delo, bo tako požar prizadel še 4900 delavcev, posredno, če prištejemo še trgovino in odvisne aktivnosti, pa 7200 ljudi. Prek dobaviteljev in kooperantov je na sistem Gorenja vezanih približno 35.000 ljudi po vsej Sloveniji, zato bi morebitna zaustavitev celotnega sistema lahko imela zelo hude posledice, je ocenil Zagožen.
Vaz danes v Ljubljani
05. 09. 2000 00.00
V Slovenijo je na enodnevni delovni obisk prispel državni minister za evropske zadeve Velike Britanije Keith Vaz. Na srečanju z slovenskim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom je predstavil Akcijski načrt med Veliko Britanijo in Slovenijo, ki določa program pomoči pri pripravah Slovenije na članstvo v Uniji.
Proizvodnja v Gorenju se nadaljuje
04. 09. 2000 00.00
Po včerajšnjem požaru, v katerem je nastala precejšnja gmotna škoda, saj je zgorelo srce Gorenja - obrat Galvana, so že danes v večini obratov Gorenja, ki naj bi ta mesec praznovalo 50-letnico obstoja, nadaljevali s proizvodnjo. Ker bo zaloga izdelkov, s katero Gorenje trenutno razpolaga, hitro pošla, bo uprava družbe nadomestne dele skušala dobiti na domačem oziroma tujem trgu, predvsem na italijanskem. Davi se je že sestala uprava družbe, ki je napovedala, da bodo vse moči usmerjene v takojšnji začetek gradnje nove galvanske hale.
V Gornji Radgoni o gospodarstvu
02. 09. 2000 00.00
Ustanova Antona Trstenjaka in Pomurski sejem sta danes na sejmišču kmetijsko-živilskega sejma organizirala prvi Trstenjakov forum z naslovom Gospodarstvo in regionalizem ter s podnaslovom Gospodarstvo za identiteto -identiteta za gospodarstvo, katerega sta se udeležila tudi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za ekonomske odnose in razvoj, Ciril Smrkolj in Marjan Senjur. Slednji je poudaril, da Slovenija med tranzicijskimi državami, kot so Češka, Madžarska in Poljska, dosega tolikšno stopnjo gospodarske rasti, da bi lahko veliko več sredstev namenila za regionalni razvoj.
Podaljšano premirje v Acehu
02. 09. 2000 00.00
Indonezijska vlada je podaljšala premirje z Gibanjem za svobodni Aceh, ki se bori za neodvisno islamsko državo na severozahodu Sumatre. Premirje je sicer začelo veljati pred tremi meseci in bi se moralo danes izteči, saj so ga prvotno razglasili zaradi dostave humanitarne pomoči prebivalcem. V indonezijski pokrajini Aceh, bogati z nafto, je v spopadih v zadnjih desetih letih umrlo več kot 5000 ljudi. Ni znano, za koliko časa je vlada podaljšala premirje.
Posmrtne ostanke Ane Pavlove bodo prepeljali v Moskvo
01. 09. 2000 00.00
Skoraj sedem desetletij po njeni smrti bodo posmrtne ostanke slovite ruske baletke Ane Pavlove iz Londona prepeljali v Moskvo. Ruska baletka bo tako odslej počivala na moskovskem pokopališču Novodevičje, je sporočil sklad Ane Pavlove. Predstavniki sklada so pojasnili, da bodo tako uresničili zadnjo željo slavne baletke, ki je Rusijo zapustila leta 1912, kljub temu pa si je želela biti pokopana v svoji domovini. Pogrebno slovesnost bodo pripravili 14. septembra. Ana Pavlova se je rodila leta 1881 v Sankt Peterburgu, plesno kariero pa je začela v baletu Marinski. Leta 1912 se je preselila v London. Nastopala je na številnih svetovnih turnejah, na katerih je ustvarila številne mojstrovine klasičnega baleta. Umrla je leta 1931, njen pepel pa so pokopali v londonskem pokopališču Golders Green. Sklad s svojim imenom je ustanovila Pavlova sama, namenjen pa je bil predvsem pomoči revnim po svetu. Med prejemniki pomoči so bili tudi nadarjeni mladi baletni plesalci ter ostareli in bolni igralci, zlasti tisti v Rusiji. Sklad je prenehal delovati leta 1929, sedaj pa so ga znova oživili.
Clinton v Kolumbiji
30. 08. 2000 00.00
Minister Smrkolj s predstavniki Poljske in Makedonije
28. 08. 2000 00.00
Minister za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je imel včeraj na Radgonskem sejmu delovne bilateralne razgovore s predstavniki ministrstev Makedonije in Poljske.
Freiru etapa, Zuelle vodi
27. 08. 2000 00.00
Aktualni svetovni prvak Oscar Freire je bil najhitrejši v šprintu druge etape kolesarske dirke Po Španiji. Španec je imel v zaključku etape več moči od Nizozemca Jana Koertsa, tretje mesto pa je zasedel Italijan Marco Zanotti. V skupnem seštevku je vodstvo zadržal zmagovalec prologa Švicar Alex Zuelle.
Razstava rezanega cvetja Floriada 2000
24. 08. 2000 00.00
V Mozirskem gaju, ki ga je spomladi skoraj popolnoma uničilo neurje s točo, bodo v petek, 1. septembra, odprli največjo letošnjo slovensko razstavo rezanega cvetja Floriada 2000, ki se je bo udeležilo preko 80 cvetličarjev.
Japonci imajo težave v spolnosti
23. 08. 2000 00.00
Skoraj tretjina poročenih japonskih moških, starejših od 30 let, ima težave v spolnosti, kljub temu pa jih večina zaradi sramu ne poišče zdravniške pomoči, je pokazala neka raziskava, v kateri je sodelovalo 10.300 poročenih moških in žensk. 29,9 odstotka japonskih moških med 30. in 79. letom ima težave z erekcijo, je sporočil avtor raziskave Juki Takimoto, profesor urologije na univerzi Nihon, čeprav sam ne verjame, da jih res toliko trpi zaradi teh težav.
Dražje iskanje pravice
23. 08. 2000 00.00
Danes je začela veljati novela zakona o sodnih taksah. Z njo se zvišujejo takse v kazenskih postopkih, ki se začnejo na zasebno tožbo, znižujejo pa se denimo takse v zadevah socialnega varstva. Državni svet pa je zaradi povišanja taks v gospodarskih sporih napovedal pritožbo na ustavno sodišče.
Irak obtožuje ZN
22. 08. 2000 00.00
Irak je v ponedeljek obtožil Združene narode, da od iraških naftnih prihodkov odbijajo tako velike deleže denarja, da vsota presega vrednost humanitarne pomoči, ki jo je doslej prejel Irak. Irak naj bi prodal za več kot 30 milijard dolarjev nafte, vendar je na podlagi programa 'nafta-za-hrano' prejel le za okoli 8 milijard dolarjev hrane, je dejal iraški podpredsednik Taha Yassin Ramadan.
Albrightova za pomoč Boliviji in Ekvadorju
19. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je po včerajšnjih pogovorih z bolivijskim predsednikom Hugom Banzerjem obljubila dodatno pomoč ZDA Boliviji v boju proti ilegalni proizvodnji drog in ob tem dodala, da je tovrstna pomoč v interesu ZDA. Dosedanji program proti drogam je bil namreč premalo uspešen.
Borca za nudizem vrgli iz sodniške dvorane
16. 08. 2000 00.00
Londonsko sodišče je borca za nudizem nedavno vrglo iz sodniške dvorane. Sodnik je 28-letnemu Vincentu Bethellu ukazal, naj se na sodišču znova zglasi v začetku septembra in sicer oblečen, sicer se ne bo več ukvarjal z njegovimi nesmiselnimi predstavami.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Obnova Štanjela
16. 08. 2000 00.00
Na področju obnove in ureditve Štanjela, pri katerih aktivno sodeluje tudi občina, trenutno poteka več dejavnosti, tri najpomembnejše pa so obnova Ferrarijevega vrta, priprave na obnovo kvadratnega stolpa in za izdelavo projektne dokumentacije za ureditev treh trgov, s katerimi bo končno rešena tudi problematika parkiranja dnevnih obiskovalcev, je na današnji novinarski konferenci poudaril župan občine Komen Uroš Slamič.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Nevarni ostanki vojnih časov
15. 08. 2000 00.00
V različnih krajih Slovenije so včeraj našli dve bombi, topovsko granato in šrapnel iz prve oziroma druge svetovne vojne. Pod mostom čez Sočo v Tolminu so tako našli 160-kilogramsko topovsko granato kalibra 240 mm iz prve svetovne vojne. Mino je na varno shranil regijski pirotehnik ob pomoči potapljača. Krajan Zagradca v občini Ivančna Gorica je včeraj nekaj pred 11. uro v gozdu našel ročno bombo italijanske izdelave. Popoldne pa so otroci pri igri ob hudourniku v Paki pri Velenju našli ročno bombo iz druge svetovne vojne. Krajan Gradišča nad Prvačino v občini Nova Gorica je ob 15.30 pri delu v vinogradu našel šrapnel kalibra 75 milimetrov italijanske izdelave iz prve svetovne vojne, so sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje.
Delo PIC-a v prvem polletju
14. 08. 2000 00.00
Neprofitni Pravno informacijski center (PIC) v Ljubljani je v letošnjem šestmesečnem obdobju obravnaval 1753 vlog, od tega jih je uspešno rešil 1368, in sicer predvsem s področja delovnega in socialnega prava, družinskega prava, človekovih pravic ter stanovanjskega prava. Ukvarjali pa so se tudi s problematiko tujcev, beguncev, državljanstva, varstvom okolja in urejanjem prostora, statusnim pravom, ugovorom vesti vojaških dolžnosti ter pravom in kulturo. PIC je leta 1998 ustanovilo sedem nevladnih organizacij, s ciljem nudenja brezplačne pravne pomoči primarno nevladnim organizacijam, vendar so zaradi velikega povpraševanja svoje delovanje usmerili tudi na pomoč socialno ogroženim posameznikom, je za STA povedal vodja PIC Primož Šporar. Omenjeni center opravlja zlasti svetovalno preventivno dejavnost in pravno pomoč za mirno rešitev spora.
Castro praznoval 74. rojstni dan
13. 08. 2000 00.00
Kubanski predsednik Fidel Castro je današnji 74. rojstni dan praznoval tudi v družbi približno 4000 diplomantov medicinske fakultete, ki so pred Castrom zaprisegli, da bodo zvesti idejam socialistične revolucije. Kubanski voditelj je med 15-minutnim govorom med drugim poudaril, da je Kuba postala območje zdravja, "čeprav si je imperializem prizadeval za uničenje kubanskih načrtov". Tako je bilo leta 1959 na Kubi samo 6000 zdravnikov, od katerih jih je polovica odšla v ZDA, medtem ko ima Kuba danes 67.000 zdravnikov, je dejal. Castro je hvalil kubanski sistem javnega zdravstva in program pomoči za države t.i. tretjega sveta. Po njegovem prepričanju je zdravstveni sistem eden najboljših dosežkov vlade. V enajstih državah v razvoju tako deluje 1800 kubanskih zdravnikov. Dva med njimi sta v Venezueli zaprosila za politični azil, dva pa sta enako prošnjo vložila v Zimbabveju.