POMOČI
Podaljšano premirje v Acehu
02. 09. 2000 00.00
Indonezijska vlada je podaljšala premirje z Gibanjem za svobodni Aceh, ki se bori za neodvisno islamsko državo na severozahodu Sumatre. Premirje je sicer začelo veljati pred tremi meseci in bi se moralo danes izteči, saj so ga prvotno razglasili zaradi dostave humanitarne pomoči prebivalcem. V indonezijski pokrajini Aceh, bogati z nafto, je v spopadih v zadnjih desetih letih umrlo več kot 5000 ljudi. Ni znano, za koliko časa je vlada podaljšala premirje.
Posmrtne ostanke Ane Pavlove bodo prepeljali v Moskvo
01. 09. 2000 00.00
Skoraj sedem desetletij po njeni smrti bodo posmrtne ostanke slovite ruske baletke Ane Pavlove iz Londona prepeljali v Moskvo. Ruska baletka bo tako odslej počivala na moskovskem pokopališču Novodevičje, je sporočil sklad Ane Pavlove. Predstavniki sklada so pojasnili, da bodo tako uresničili zadnjo željo slavne baletke, ki je Rusijo zapustila leta 1912, kljub temu pa si je želela biti pokopana v svoji domovini. Pogrebno slovesnost bodo pripravili 14. septembra. Ana Pavlova se je rodila leta 1881 v Sankt Peterburgu, plesno kariero pa je začela v baletu Marinski. Leta 1912 se je preselila v London. Nastopala je na številnih svetovnih turnejah, na katerih je ustvarila številne mojstrovine klasičnega baleta. Umrla je leta 1931, njen pepel pa so pokopali v londonskem pokopališču Golders Green. Sklad s svojim imenom je ustanovila Pavlova sama, namenjen pa je bil predvsem pomoči revnim po svetu. Med prejemniki pomoči so bili tudi nadarjeni mladi baletni plesalci ter ostareli in bolni igralci, zlasti tisti v Rusiji. Sklad je prenehal delovati leta 1929, sedaj pa so ga znova oživili.
Clinton v Kolumbiji
30. 08. 2000 00.00
Minister Smrkolj s predstavniki Poljske in Makedonije
28. 08. 2000 00.00
Minister za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je imel včeraj na Radgonskem sejmu delovne bilateralne razgovore s predstavniki ministrstev Makedonije in Poljske.
Freiru etapa, Zuelle vodi
27. 08. 2000 00.00
Aktualni svetovni prvak Oscar Freire je bil najhitrejši v šprintu druge etape kolesarske dirke Po Španiji. Španec je imel v zaključku etape več moči od Nizozemca Jana Koertsa, tretje mesto pa je zasedel Italijan Marco Zanotti. V skupnem seštevku je vodstvo zadržal zmagovalec prologa Švicar Alex Zuelle.
Razstava rezanega cvetja Floriada 2000
24. 08. 2000 00.00
V Mozirskem gaju, ki ga je spomladi skoraj popolnoma uničilo neurje s točo, bodo v petek, 1. septembra, odprli največjo letošnjo slovensko razstavo rezanega cvetja Floriada 2000, ki se je bo udeležilo preko 80 cvetličarjev.
Japonci imajo težave v spolnosti
23. 08. 2000 00.00
Skoraj tretjina poročenih japonskih moških, starejših od 30 let, ima težave v spolnosti, kljub temu pa jih večina zaradi sramu ne poišče zdravniške pomoči, je pokazala neka raziskava, v kateri je sodelovalo 10.300 poročenih moških in žensk. 29,9 odstotka japonskih moških med 30. in 79. letom ima težave z erekcijo, je sporočil avtor raziskave Juki Takimoto, profesor urologije na univerzi Nihon, čeprav sam ne verjame, da jih res toliko trpi zaradi teh težav.
Dražje iskanje pravice
23. 08. 2000 00.00
Danes je začela veljati novela zakona o sodnih taksah. Z njo se zvišujejo takse v kazenskih postopkih, ki se začnejo na zasebno tožbo, znižujejo pa se denimo takse v zadevah socialnega varstva. Državni svet pa je zaradi povišanja taks v gospodarskih sporih napovedal pritožbo na ustavno sodišče.
Irak obtožuje ZN
22. 08. 2000 00.00
Irak je v ponedeljek obtožil Združene narode, da od iraških naftnih prihodkov odbijajo tako velike deleže denarja, da vsota presega vrednost humanitarne pomoči, ki jo je doslej prejel Irak. Irak naj bi prodal za več kot 30 milijard dolarjev nafte, vendar je na podlagi programa 'nafta-za-hrano' prejel le za okoli 8 milijard dolarjev hrane, je dejal iraški podpredsednik Taha Yassin Ramadan.
Albrightova za pomoč Boliviji in Ekvadorju
19. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je po včerajšnjih pogovorih z bolivijskim predsednikom Hugom Banzerjem obljubila dodatno pomoč ZDA Boliviji v boju proti ilegalni proizvodnji drog in ob tem dodala, da je tovrstna pomoč v interesu ZDA. Dosedanji program proti drogam je bil namreč premalo uspešen.
Borca za nudizem vrgli iz sodniške dvorane
16. 08. 2000 00.00
Londonsko sodišče je borca za nudizem nedavno vrglo iz sodniške dvorane. Sodnik je 28-letnemu Vincentu Bethellu ukazal, naj se na sodišču znova zglasi v začetku septembra in sicer oblečen, sicer se ne bo več ukvarjal z njegovimi nesmiselnimi predstavami.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Obnova Štanjela
16. 08. 2000 00.00
Na področju obnove in ureditve Štanjela, pri katerih aktivno sodeluje tudi občina, trenutno poteka več dejavnosti, tri najpomembnejše pa so obnova Ferrarijevega vrta, priprave na obnovo kvadratnega stolpa in za izdelavo projektne dokumentacije za ureditev treh trgov, s katerimi bo končno rešena tudi problematika parkiranja dnevnih obiskovalcev, je na današnji novinarski konferenci poudaril župan občine Komen Uroš Slamič.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Nevarni ostanki vojnih časov
15. 08. 2000 00.00
V različnih krajih Slovenije so včeraj našli dve bombi, topovsko granato in šrapnel iz prve oziroma druge svetovne vojne. Pod mostom čez Sočo v Tolminu so tako našli 160-kilogramsko topovsko granato kalibra 240 mm iz prve svetovne vojne. Mino je na varno shranil regijski pirotehnik ob pomoči potapljača. Krajan Zagradca v občini Ivančna Gorica je včeraj nekaj pred 11. uro v gozdu našel ročno bombo italijanske izdelave. Popoldne pa so otroci pri igri ob hudourniku v Paki pri Velenju našli ročno bombo iz druge svetovne vojne. Krajan Gradišča nad Prvačino v občini Nova Gorica je ob 15.30 pri delu v vinogradu našel šrapnel kalibra 75 milimetrov italijanske izdelave iz prve svetovne vojne, so sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje.
Delo PIC-a v prvem polletju
14. 08. 2000 00.00
Neprofitni Pravno informacijski center (PIC) v Ljubljani je v letošnjem šestmesečnem obdobju obravnaval 1753 vlog, od tega jih je uspešno rešil 1368, in sicer predvsem s področja delovnega in socialnega prava, družinskega prava, človekovih pravic ter stanovanjskega prava. Ukvarjali pa so se tudi s problematiko tujcev, beguncev, državljanstva, varstvom okolja in urejanjem prostora, statusnim pravom, ugovorom vesti vojaških dolžnosti ter pravom in kulturo. PIC je leta 1998 ustanovilo sedem nevladnih organizacij, s ciljem nudenja brezplačne pravne pomoči primarno nevladnim organizacijam, vendar so zaradi velikega povpraševanja svoje delovanje usmerili tudi na pomoč socialno ogroženim posameznikom, je za STA povedal vodja PIC Primož Šporar. Omenjeni center opravlja zlasti svetovalno preventivno dejavnost in pravno pomoč za mirno rešitev spora.
Castro praznoval 74. rojstni dan
13. 08. 2000 00.00
Kubanski predsednik Fidel Castro je današnji 74. rojstni dan praznoval tudi v družbi približno 4000 diplomantov medicinske fakultete, ki so pred Castrom zaprisegli, da bodo zvesti idejam socialistične revolucije. Kubanski voditelj je med 15-minutnim govorom med drugim poudaril, da je Kuba postala območje zdravja, "čeprav si je imperializem prizadeval za uničenje kubanskih načrtov". Tako je bilo leta 1959 na Kubi samo 6000 zdravnikov, od katerih jih je polovica odšla v ZDA, medtem ko ima Kuba danes 67.000 zdravnikov, je dejal. Castro je hvalil kubanski sistem javnega zdravstva in program pomoči za države t.i. tretjega sveta. Po njegovem prepričanju je zdravstveni sistem eden najboljših dosežkov vlade. V enajstih državah v razvoju tako deluje 1800 kubanskih zdravnikov. Dva med njimi sta v Venezueli zaprosila za politični azil, dva pa sta enako prošnjo vložila v Zimbabveju.
Lani bistveno manj požarov kot leto poprej
13. 08. 2000 00.00
V letu 1999 je bilo zabeleženih nekaj manj kot tisoč požarov v naravi in nekaj več kot 2500 požarov na objektih in prometnih sredstvih, skupaj 3582, kar pa je bistveno manj od števila požarov leta 1998, ko jih je bilo 5192. Po podatkih, ki so jih pri republiški upravi za zaščito in reševanje zbrali v publikaciji Naravne in druge nesreče v Republiki Sloveniji, so največ požarov zabeležili v občinah Ljubljana, Koper, Maribor in Celje, večina pa jih je bila posledica malomarnosti, neprevidnosti in nevednosti, 420-krat je bil požar povzročen namenoma, 126 požarov je nastalo zaradi naravnih pojavov, 75 pa zaradi otroške igre. V požarih je lani umrlo 16 ljudi, kar je manj kot v zadnjih letih, ko je umrlo blizu 30 ljudi.
Mesić in Račan na obisku v ZDA
09. 08. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan, ki sta na uradnem obisku v ZDA, sta se včeraj v Washingtonu sestala z ameriškim obrambnim ministrom Williamom Cohenom. Pogovarjali so se o reformi hrvaške vojske in ukrepih za zagotovitev civilnega nadzora nad vojsko, pa tudi o vlogi Zagreba v programu Partnerstva za mir. Washington je ob tej priložnosti napovedal povečanje vojaške pomoči Hrvaški, ki po besedah tiskovnega predstavnika Pentagona Kennetha Bacona trenutno ne dosega niti milijona dolarjev, poleg tega pa Hrvaška od ZDA že leto dni ni dobila nikakršne vojaške pomoči.
Odvisnost ni kriminal, temveč bolezen
07. 08. 2000 12.50
Urad za droge se je v sodelovanju z uradom za šolstvo ter ministrstvom za šolstvo in šport zelo pospešeno in intenzivno usmeril zlasti na področje primarne preventive v slovenskih šolah in ozaveščanje čim širše javnosti, da odvisnosti od drog ne bi več razumeli kot kriminal, temveč bolezen, ki jo je potrebno ustrezno zdraviti. V ta namen je urad za droge izdal 10.000 zloženk v velikosti kreditne kartice, ki kljub majhnosti vsebujejo 35 koristnih telefonskih številk, na katerih bodo vsi, ki imajo težave, lahko dobili ustrezne informacije o odvisnosti od drog ter različnih programih vladnih in nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju, je na novinarski konferenci povedal direktor urada za droge Milan Krek.
Savinjski hmeljarji z državno podporo
06. 08. 2000 16.09
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je savinjskim hmeljarjem obljubil skorajšnjo finančno podporo v višini 90 milijonov tolarjev oz. 118.000 tolarjev na hektar pri letošnjem obiranju hmelja, ki naj bi se začelo čez približno petnajst dni. Kot je povedal minister Smrkolj, so hmeljarji, ki so napovedali, da brez finančne pomoči resornega ministrstva ne bodo začeli sezone obiranja, vloge za dodelitev pomoči po letošnji suši nepravilno oz. pomanjkljivo izpolnili. Kmetijsko ministrstvo je ugotovilo več kot tisoč napak, ki so bile po njegovih besedah že pretekli teden odpravljene.
Savinjski hmeljarji z državno podporo
06. 08. 2000 00.00
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je savinjskim hmeljarjem obljubil skorajšnjo finančno podporo v višini 90 milijonov tolarjev oz. 118.000 tolarjev na hektar pri letošnjem obiranju hmelja, ki naj bi se začelo čez približno petnajst dni. Kot je povedal minister Smrkolj, so hmeljarji, ki so napovedali, da brez finančne pomoči resornega ministrstva ne bodo začeli sezone obiranja, vloge za dodelitev pomoči po letošnji suši nepravilno oz. pomanjkljivo izpolnili. Kmetijsko ministrstvo je ugotovilo več kot tisoč napak, ki so bile po njegovih besedah že pretekli teden odpravljene.
Vlada o proračunu 2000
04. 08. 2000 18.47
Vlada se je včeraj ukvarjala s krpanjem letošnjega proračuna. V državno blagajno se je namreč nateklo manj od načrtov, finančno ministrstvo pa že sestavlja proračun za prihodnje leto. Vplivnejši del vlade je bil za rebalans, finančni minister Zvone Ivanušič pa mu je nasprotoval.
Požari v Španiji in Turčiji
04. 08. 2000 16.12
Sinoči so gasilci iz hotela v letoviškem mestu Salou na severozahodu Španije po izbruhu požara evakuirali 700 turistov. Šest oseb se je zaradi gostega dima laže zastrupilo in so jih prepeljali v bolnišnico. Požar je izbruhnil iz doslej neznanih razlogov v bližini hotela, gasilcem pa ga je uspelo kmalu pogasiti. Gostje hotela so se že vrnili v svoje sobe.
Karitas Koper pomaga bosanskim kolegom
04. 08. 2000 14.14
Predstavniki Škofijske karitas (ŠK) Koper so v začetku tega meseca obiskali Banja Luko, kjer so si ogledali, kako je bil porabljen denar, ki so ga za ŠK Banja Luka zbrali v akciji ''Streha nad glavo'', ki poteka od leta 1996. S prostovoljnimi prispevki so doslej zbrali dvanajst milijonov tolarjev pomoči za ljudi, ki jih je prizadela vojna, so sporočili iz ŠK Koper.
Vlada danes o proračunu 2000
04. 08. 2000 00.00
Vlada se je včeraj ukvarjala s krpanjem letošnjega proračuna. V državno blagajno se je namreč nateklo manj od načrtov, finančno ministrstvo pa že sestavlja proračun za prihodnje leto. Vplivnejši del vlade je bil za rebalans, finančni minister Zvone Ivanušič pa mu je nasprotoval.
Črna gora bo bojkotirala volitve
03. 08. 2000 10.12
Včeraj so se v Podgorici črnogorski predsednik Đukanović in voditelji več strank srbske opozicije pogovarjali o možnostih za skupen nastop na jugoslovanskih predsedniških in parlamentarnih volitvah 24. septembra. Dogovora niso dosegli, medtem pa v Srbiji že poteka močna predvolilna kampanja vladajočih strank.
So Nizozemci hoteli ubiti Miloševića?
01. 08. 2000 09.26
V ZRJ so pred kratkim aretirali skupino štirih Nizozemcev, ki naj bi pripravljali ugrabitev in umor jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je včeraj sporočil jugoslovanski minister za informiranje Goran Matić. Štirje Nizozemci naj bi bili po Matićevih navedbah pripadniki nizozemskih specialnih enot, sami pa naj bi priznali, da so pripravljali atentat na Miloševića in druge teroristične akcije na območju ZRJ. Matić ni povedal, kdaj so Nizozemce aretirali, pojasnil pa je, da naj bi jih prijeli v Srbiji, blizu črnogorske meje.
Črnogorski športniki po OI samostojno
31. 07. 2000 21.05
Črnogorski športniki bodo po olimpijskih igrah v Sydneyju zapustili jugoslovansko olimpijsko reprezentanco, je novinarjem v Podgorici povedal predsednik črnogorskega olimpijskega komiteja Rade Djurdjić. Črnogorski športni delavci bodo igre v Sydneyju izkoristili za promocijo lastne črnogorske države z lastno zastavo in moštvi, je trditve Djurdjića povzela ameriška tiskovna agencija AP.