Po
Dokončna kapitalska struktura novogoriškega HIT-a
13. 04. 1998 09.40
Z vpisom v sodni register se je 9. februarja sklenil postopek lastninjenja novogoriškega podjetja HIT, ki je tako postalo delniška družba. Kot so sporočili iz HIT-a, osnovni kapital družbe znaša 6 milijard 788 milijonov 634 tisoč tolarjev, vrednost posamezne delnice pa je tisoč tolarjev. Potem ko je država uskladila kapitalsko strukturo z zakonom o lastninjenju igralnic, sta največja lastnika delnic HIT-a postala kapitalski in odškodninski sklad, ki imata vsak po 40 odstotkov delnic, preostanek pa so dobile občine, v katerih so HIT-ove igralnice. Tako ima občina Nova Gorica 17,77-odstotni lastniški delež, občina Kranjska Gora 1,94-odstotni delež, občina Rogaška Slatina ima v lasti 0,17 odstotka delnic, 0,12 odstotka delnic pa je v rokah občine Novo mesto. Sicer pa so v delniški družbi HIT, ki združuje skoraj tri četrtine slovenskega igralništva, zadovoljni s poslovanjem v prvih treh mesecih letos. Obisk gostov se je v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem povečal za dobra dva odstotka. Realizacija se je v omenjenem primejalnem obdobju povečala za 15 odstotkov.
Predsednik DZ Podobnik odpotoval v Sarajevo
13. 04. 1998 09.39
V Sarajevo je dopoldne odpotovala slovenska delegacija pod vodstvom predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ki se bo v naslednjih dveh dneh mudila v glavnem mestu Bosne in Hercegovine (BiH) ter med drugim tamkajšnjim predstavnikom uradno predala tovor sanitetnega materiala in zdravil iz okvira slovenske humanitarne pomoči BiH. Po sprejemu na sarajevskem letališču bodo člani delegacije prvi dan obiska najprej odšli na pogovore na slovensko veleposlaništvo, ki ga vodi veleposlanik Drago Mirošič, in se zatem v prostorih kulturnega društva Ivan Cankar srečali s predstavniki tamkajšnje slovenske skupnosti. V BiH živi okoli 20.000 oseb slovenske narodnosti ali potomcev slovenskih prednikov, med katerimi se bodo srečanja s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom poleg sonarodnjakov iz Sarajeva udeležili tudi predstavniki slovenskega življa iz Tuzle, Zenice, Travnika, Viteza in Kaknja.
Protestansko združenje pripravilo okrnjen letni pohod v Ulstru
13. 04. 1998 07.44
Tradicionalno protestantsko združenje Apprentice Boys je danes v Belfastu veliko bolj umirjeno začelo svojo letno parado. V nasprotju s preteklimi leti se je le 20 udeležencev prvič odpovedalo pohodu skozi katoliško četrt po ulici Ormeau Road, kjer so se udeleženci večkrat spopadli s katoliki, ki so v pohodu videli provokacijo. Ker tri dni po sklenitvi sporazuma v Belfastu niso želeli dati povoda za nove konflikte, so se udeleženici pohoda ustavili pred vhodom v stanovanjsko četrt in se z avtobusom odpeljali v središče mesta, kjer bo veliko zborovanje Apprentice Boysov iz drugih delov Severne Irske. Sicer pa je sklenitev severnoirskega mirovnega sporazuma danes pozdravil tudi Iran. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je izrazil upanje, da bodo napori za sklenitev sporazuma privedli do trajnega miru na Severnem Irskem.
Močnejši potres v Sloveniji
12. 04. 1998 14.12
Kot poročajo italijanski viri je SZ del Slovenije danes prizadel močnejši potres. Domnevno je bil epicenter v okolici Kobarida. Jakost potresa ocenjujejo na 8 stopno po Mercallijevi lestvici (5,5 po Rihtarjevi lestvici). Po sedanjih podatkih srmtnih žrtev ni bilo. Ena oseba pa je bila ranjena.
Papež daruje velikonočno mašo
12. 04. 1998 12.27
Papež Janez Pavel II. je na Petrovem trgu v Vatikanu začel velikonočno mašo. Kljub mrzlemu vremenu se je pred cerkvijo Sv. Petra zbralo več deset tisoč vernikov in turistov. Po bogoslužju bo papež prebral tradicionalno sporočilo miru in vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa bo iz lože bazilike sv. Petra okrog 12. ure podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Z velikonočno mašo se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja.
Vlada kmalu o ustanovitvi komisije za preprečevanje oškodovanja družbenega premoženja?
12. 04. 1998 11.14
Vlada naj bi na eni od prihodnjih sej preučila predlog o ustanovitvi komisije za preprečevanje oškodovanja družbenega premoženja ter za zavarovanje javnega interesa, ki so ga oblikovali v kabinetu podpredsednika vlade Marjana Podobnika, ga potrdila in predvidoma tudi imenovala člane komisije, je izvedela STA iz vladnih virov. Vladna komisija naj bi imela šest članov, po enega iz notranjega in finančnega ministrstva ter ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter ministrstva, pristojnega za koordinacijo državotvornih resorjev ter dva člana, predstavnika ministrstva za pravosodje. Po potrebi pa naj bi v delo komisije pogodbeno vključili tudi skupine revizorjev oziroma revizijske hiše ter pravne in strokovne tehnične svetovalce. Komisijo naj bi vodil minister, zadolžen za koordinacijo državotvornih resorjev, v tem mandatu vlade je to podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Mandat predsednika in članov komisije pa bi trajal do konca mandata sedanje vlade.
Veter pihal s hitrostjo 420 kilometrov na uro
12. 04. 1998 11.13
Tornadi, ki so pretekli teden divjali po jugu ZDA, so zahtevali okrog 44 življenj in uničili okrog 2.000 domov. V soboto so se začele prve pogrebne slovesnosti. Najhuje prizadeto je bilo okrožje Jefferson v Alabami, kjer je divjal tornado s hitrostjo 420 kilometrov na uro. Strokovnjaki označujejo tak tornado z oznako F-5, kar je največ po sprejetih jakostnih lestvicah. Strokovnjaki pravijo, da na vsakih tisoč tornadov v ZDA pride le eden z oznako F-5. Njegove posledice so podobne letalskemu bombardiranju. Veter dobesedno trga hiše iz temeljev, dviga do 20 metrov v zrak in jih trešči na tla. Hiše v ZDA so povečini lesene, zaradi česar so še posebej občutljive na divjanje tornadov. Zanesljivega načina za pravočasno opozarjanje pred tornadi za zdaj še ni. Oblasti prebivalcem lahko le priporočijo, da se ob prvih znakih skrijejo v kleti in upajo, da ne bo prišlo do najhujšega. Prizadeta območja je obiskal podpredsednik ZDA Al Gore, ki je obljubil hitro in učinkovito pomoč države pri odpravljanju posledic. Al Gore si je posledice divjanja tornada v Alabami ogledal tudi iz helikopterja in dejal, da kaj takega še ni videl v življenju. Na mestih, kjer so nekoč stale hiše, so ostali le temelji, drevesa so polomljena, od avtomobilov pa so ostali le kupi pločevine. Kljub grozljivim prizorom pa ljudje ostajajo trmasti in so odločeni zgraditi hiše na istih mestih, kjer so zdaj le ruševine.
Irska skupnost v New Yorku zadržana do mirovnega sporazuma
12. 04. 1998 11.13
Newyorčani irskega porekla so povečini zadržani do zgodovinskega mirovnega sporazuma, ki obljublja boljše čase na Severnem Irskem po 30 letih nasilja in 3000 žrtvah. New York je že dolga leta kulturno in politično središče Ircev v ZDA, tako katolikov kot tudi protestantov, ki na Severnem Irskem predstavljajo večino. New York Times je zato opravil raziskavo med različnimi irskimi organizacijami. "Mirovni sporazum obljublja veliko. Toda v preteklosti smo videli že mnogo premirij in sporazumov," je dejala predsednica Galske lige Kathleen Regan. Večina irskih poslovnežev in lastnikov številnih irskih pubov v New Yorku je prav tako pesimistična. "Mislim, da se ne bo nič spremenilo. Versko sovraštvo je pregloboko zakoreninjeno," trdi lastnik gradbenega podjetja Thomas Devine. Direktor Imigracijskega centra smaragdni otok, ki pomaga irskim priseljencem, Eamon Dornan, meni, da je sporazum onemogočil združitev irskih ozemelj in s tem poglobil razdeljenost države. Ameriški Irci izražajo tudi dvome o poštenosti napovedanih referendumov, s katerima bodo Irci potrdili ali zavrgli sporazum. "Zadeva lahko vsak trenutek ponovno eksplodira. Kdo bo nadziral referendum? Na Severnem Irskem ni bilo poštenih volitev že 800 let," je dejal Paddy Reiley,lastnik irskega puba.
Postojnska jama dobro obiskana
12. 04. 1998 11.12
Po podatkih zborničnega združenja za turizem in gostinstvo si je Postojnsko jamo v prvih treh mesecih letos ogledalo 20.255 obiskovalcev, od tega 72 odstotkov tujih in 28 odstotkov domačih. V primerjavi s prvim četrtletjem leta 1997 je bilo obiskovalcev šest odstotkov manj, v primerjavi s prvim četrtletjem leta 1996 pa kar 69 odstotkov več. Med tujimi obiskovalci iz 63-tih držav so s 44,7 odstotka prevladovali Italijani, katerim so po deležu (20 odstotkov) sledili Nemci, Hrvatje in drugi. Predjamski grad je imel v letošnjem prvem četrtletju 5.409 obiskovalcev, zaradi zgodnjih lanskoletnih velikonočnih praznikov prav tako za 17 odstotkov manj kot v treh mesecih leta 1997, zato pa si je, v primerjavi s prvim tromesečjem leta 1996, Predjamski grad ogledalo 67 odstotkov več obiskovalcev. Tudi v Predjamskem gradu so v letošnjem prvem četrtletju prevladovali tuji obiskovalci, med katerimi so seveda prevladovali Italijani (64 odstotkov).
Ropar pograbil čokolado in pobegnil
12. 04. 1998 10.53
V Disneylandu se je neki ropar, oborožen s pištolo, nenadoma približal nekemu moškemu, ki se je skupaj s hčerko ravno nameraval odpeljati v zabaviščni park. Ker tuja turista nista povsem dojela za kaj gre, sta začela po špansko spraševati kaj ropar želi. Nato je napadalec izvlekel pištolo, zato mu je turist stisnil v roko vrečko čokolade. Ropar je bil očitno sladkosnednež, saj je brž zgrabil "plen", nato pa jo je jadrno popihal. Kot je povedal detektiv Larry Spahn s šerifovega urada v Orange Countyu je bila čokolada očitno zelo okusna, saj je stala kar 18 dolarjev. Ker so v Disneylandu v zadnjem času zabeležili precejšnje povečanje števila ropov, so najeli več oboroženih policistov.
JP Morgan napoveduje rast marke
12. 04. 1998 10.50
Po napovedih strokovnjakov investicijske banke JP Morgan se bo tečaj marke v primerjavi z ameriškim dolarjem in japonskim jenom že v naslednjih mesecih okrepil. Kot glavni razlog navajajo zaupanje v novo evropsko valuto evro. Marka naj bi tako v primerjavi z dolarjem maja dosegla rekordno vrednost, proti koncu leta pa naj bi se ustalila pri 1,70 marke za dolar. Glede na sedanjo vrednost marke bi to pomenilo sedemodstoten skok tečaja. V primerjavi z japonskim jenom pa naj bi marka pridobila kar 24 odstotkov, saj naj bi se njen tečaj gibal okrog 90 jenov za marko, še navajajo v JP Morgan.
Izguba Polaroida v prvem četrtletju
12. 04. 1998 10.50
Ameriška družba Polaroid, ki izdeluje fotografsko opremo, je v prvem četrtletju letos zašla v rdeče številke. Po navedbah vodstva podjetja so ob 15-odstotnem zmanjšanju prometa v letošnjih prvih treh mesecih (390,6 milijona dolarjev) zabeležili izgubo v višini 17,4 milijona dolarjev. V enakem obdobju lani je Polaroid ustvaril 15,8 milijona dolarjev dobička.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
Zoran Klemenčič 3. v 1. etapi po Lombardiji
12. 04. 1998 09.11
S 149-kilometrov dolgo etapo od Casatenove do Bergama se je začela 28. kolesarska dirka "Teden po Lombardiji", ki se je udeležuje 180 tekmovalcev iz 30 klubov med njimi tudi člani Perutnine Radenske Roga. Uvodno preizkušnjo je v ciljnem šprintu dobil Slovak Jan Svorada (Mapei Bricobi) pred domačinom Endrijem Leonijem in Zoranom Klemenčičem. Dobro se je odrezal tudi Andrej Hauptman, ki je osvojil 8. mesto. Ostali slovenski tekmovalci so v cilj prišli z glavnino, z veliko težav tudi Igor Kranjec in Valter Bonča, ki sta kakih 20 kilometrov pred ciljem zaradi težav s kolesi skoraj odstopila.
Carlsen zmagovalec v Hongkongu
12. 04. 1998 09.08
Danec Kenneth Carlsen je zmagovalec teniškega turnirja v Hongkongu z nagradnim skladom 340.000 dolarjev. V finalu je 24-letni Danec, pred turnirjem 76. igralec na svetu, po dobri uri igre premagal Zimbabvijca Byrona Blacka s 6:2 in 6:0. Za zmago je Carlsen prejel 45.000 dolarjev, poraženec v finalu pa skoraj polovico manj.
5000 kosovskih Albancev mirno protestiralo
12. 04. 1998 09.08
V Prištini so se kosovski Albanci danes že tretji dan zapored udeležili mirnih demonstracij. Približno 5000 kosovskih Albancev se je sprehajalo ob glavni aveniji v središču mesta in se po pol ure mirno razšlo. K polurnim protestnim sprehodom so v četrtek pozvale Demokratična liga Kosova Ibrahima Rugove in trinajst drugih strank in organizacij kosovskih Albancev. S protesti naj bi dokazali svojo navzočnost na Kosovu in odločnost, da bodo tam tudi ostali.
Potres v Sloveniji čutile tudi sosede; velika gmotna škoda
12. 04. 1998 09.07
V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu so po še neuradnih podatkih za STA povedali, da je imel potres, ki je nekaj pred 13. uro danes zatresel Slovenijo, epicenter v okolici Bovca in Kobarida. Potres je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so tudi, da je cesta Bovec-Kobarid odprta v eni smeri, cesta na Predel pa je zaprta. Kot je poročala italijanska državna televizija RAI, je bilo potres čutiti tudi v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije. Po podatkih hrvaške tiskovne agencije Hine pa po vsem zahodnem delu Hrvaške. Potres so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA čutili tudi po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je potres zatresel tudi okolico Muenchna. Tuje agencije o škodi ne poročajo. Radio Slovenija je pred tem poročal, da je potresni sunek trajal petnajst sekund. Po prvih podatkih je bila ena oseba poškodovana, žrtev pa potres ni zahteval. Kasneje je Radio Slovenija poročal, da naj bi potres zahteval eno človeško življenje, kar pa še ni uradno potrjeno. Oseba naj bi umrla zaradi srčne kapi iz strahu. Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Dopisnik Radia Slovenija Filip Šemrl je poročal, da na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, promet na cesti Kobarid-Bovec pa je močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišču skotalile tudi večje skale. Hiše v centru Bovca naj bi bile poškodovane in popokane. V Bovcu naj bi že organizirali očiščevalne ekipe. Gmotno škodo pa naj bi utrpeli tudi v dolini Trente. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju, Zgornje savski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Začetek pogajanj med obema Korejama
11. 04. 1998 12.14
V Pekingu so se danes začeli prvi dvostranski pogovori predstavnikov Severne in Južne Koreje, potem ko so leta 1994 prekinili. Južna Koreja je namreč v sredo sprejela predlog Severne Koreje o srečanju zunanjih ministrov obeh dražav v Pekingu. Gre za prvo uradno dvostransko srečanje na visoki ravni po juliju 1994, ko so bili pogovori ob smrti severnokorejskega voditelja Kima Il-Sunga prekinjeni.
Rast števila uporabnikov interneta se je v Sloveniji nekoliko upočasnila
11. 04. 1998 12.14
Rezultati raziskave združenja Raba interneta v Sloveniji (RIS), ki so jo opravili februarja letos, kaže, da se je rast števila prebivalcev, ki so uporabili internet, v zadnjem obdobju nekoliko upočasnila. Po zadnjih podatkih je internet uporabilo 18 odstotkov prebivalstva v starosti od 15 do 65 let, kar pomeni približno 250.000 ljudi. Za drugo polovico leta 1997 je bila značilna nagla rast, saj je delež uporabnikov porasel z 11 na 16 odstotkov. Ker internet uporablja že večina šolajoče mladine, so pri RIS prepričani, da bo drugi krog širitve uporabnikov, ki bo zajel predvsem gospodinjstva in podjetja, bistveno počasnejši. Po podatkih RIS je rednih uporabnikov, ki internet uporabljajo vsaj enkrat mesečno, več kot 100.000, več kot 30.000 oseb pa ga uporablja vsak dan.
Davenportova in Coetzerjeva brez težav v polfinale
11. 04. 1998 11.19
Na teniškem turnirju v Amelia Islandu s 450.000 dolarji nagradnega sklada je prva nosilka Američanka Lindsay Davenport v četrtfinalu premagala rusko šestnajstletnico Ano Kurnikovo, osmopostavljeno igralko, s 7:5, 6:3. Francozinja Mary Pierce, ki je četrta nosilka, pa je ugnala peto nosilko Hrvatico Ivo Majoli s 6:3, 6:2. Druga igralka turnirja, Južnoafričanka Amanda Coetzer je ugnala Američanko Taro Snyder s 6:4, 6:4, šesta nosilka Španka Conchita Martinez pa Američanko Liso Raymond s 6:4 in 7:5. Davenportova se je Kurnikovi oddolžla za poraz, ki ga je doživela prejšnji mesec. "Ves čas sem želela narekovati ritem, kar mi je zaradi napadalne igre in močnih udacev tudi uselo," je dejala Američanka. "Njeni udarci niso bili tako močni, kot sem pričakovala. Močnejše udarce ima celo šestnajstletna Hrvatica Mirjana Lučič," je menila Kurnikova, ta izjava pa je sprožila plaz besed Davenportove: "Ona lahko reče, kar hoče. Dejstva po današnji tekmi govorijo drugače. Kurnikova je še mlada, menim pa, da bi morala kljub temu manj pozornosti posvečati besedam drugih, ki so namenjene predvsem njenemu videzu. Dokler je teniška igralka, sta pomembni njena igra in rezultat," je žogico vrnila Davenportova.
Razmere na cestah in mejnih prehodih
11. 04. 1998 11.17
Ceste po državi so mestoma mokre in spolzke, voznike opozarjajo na previdnejšo vožnjo. Zaradi snega je cesta prek Vršiča do nadaljnjega zaprta, na cesti prek mejnega prehoda Predel pa je obvezna zimska oprema. Zaradi grozeče nevarnosti padajočega kamenja je popolna zapora magistralne ceste Peršeti - Most na Soči v kraju Pod Kjučem. Obvoz je urejen. Promet povsod poteka brez posebnosti. Na mejnem prehodu Dolga vas, čakajo vozniki tovornih vozil za izstop okoli eno uro na samem prehodu ter dodatni dve uri v Gornji Radgoni.
V Švici davek na vino?
11. 04. 1998 10.38
V Švici razmišljajo, da bi prvič po letu 1937 uvedli davek na vino. Predlog o uvedbi davka na vino je podprla komisija za zdravstvo nacionalnega sveta in če si bo zakonski osnutek zagotovil podporo tudi v ostalih pristojnih telesih, bodo morali Švicarji v prihodnje plačevati od deset rapov do enega franka na liter žlahtne kapljice. Na predlog so se ostro odzvali vinogradniki. Prihodke od "vinskega davka" - za sprejem bi bilo potrebno celo spremeniti ustavo - naj bi po predlogu komisije namenili izključno za zmanjševanje socialnih posledic alkoholizma. Oblasti v Švici ocenjujejo, da omenjeni stroški znašajo več kot 3,5 milijarde mark letno. V Švici sicer že poznajo davek na pivo in žgane pijače.
Heineken povečal dobiček
11. 04. 1998 10.38
Holandska pivovarna Heineken, druga največja proizvajalka piva na svetu, je lanski čisti dobiček glede na leto poprej povečala za 16 odstotkov na 761 milijonov guldnov. Lani je Heineken prodal za 13,52 milijarde guldnov izdelkov, kar je za 11 odstotkov več kot leta 1996. Družbi je rast dobička uspela predvsem zaradi višje prodaje, ugodnih tečajnih razlik in nižjih nakupnih cen za določene surovine. Azijska finančna kriza po besedah predstavnikov Heinekena ne bo bistveno vplivala na poslovanje podjetja (na azijskih trgih ustvarijo 12 odstotkov celotnega prihodka), ki tudi letos pričakuje rast kazalcev uspešnosti poslovanja.
Budisti so se podali na pot po Budin zob
11. 04. 1998 10.37
Kakih 200 tajvanskih budistov se je napotilo na Tajsko po 2000 let stari zob, ki naj bi pripadal Budi. Gre za enega od treh zob, ki so jih našli po upepelitvi Bude oziroma indijskega princa Sidarte Gautame. Sidarta se je pri 29-ih letih odpovedal zemeljskim stvarem, da bi našel vzrok za ljudsko trpljenje. Prvi zob hranijo v Pekingu, drugega na Sri Lanki, tretjega pa so v 70. letih v Indijo prinesli tibetanski menihi, ki so pobegnili iz Kitajske. Ostareli menihi so se več let upirali pritiskom Pekinga, da zob vrnejo Kitajski, sedaj pa so se odločili, da ga predajo tajvanskim budistom in ga na ta način zavarujejo. Sveti zob bodo shranili v templju Fu Kuang, po splošnem prepričanju pa naj bi Tajvanu prinesel mir in blaginjo.
Slonici Tini izpulili zob
11. 04. 1998 10.36
Slonici Tini iz muenchenskega živalskega vrta Hellabrunn so končno pozdravili zobobol. 39-letni Tini so morali veterinarji pod narkozo izpuliti 3,4 kilograme težak kočnik. Že pol ure po operaciji je bila slonica spet na nogah. 4,8 tone težka slonica je že nekaj dni trpela zaradi bolečega zoba in brez veselja prežvekovala seno. Ker žival ni bila pripravljena odpreti ust za natančnejši poseg, so se zdravniki odločili, da bodo Tino v kraljevstvo sanj poslali s posebnim narkotikom. Nad 22 centimetrov dolgim in 15 centimetrov širokim izpuljenim zobom so se kasneje čudili tudi sami veterinarji.
Slavni arhitekt se noče vrniti v Sydney
11. 04. 1998 10.34
Oblasti v Sydneyu so se po 32 letih odločile, da se zahvalijo človeku, ki je naredil načrt za slavno sydneysko opero. Mestni svet namerava danskemu arhitektu Joernu Utzonu ob njegovem 80. rojstnem dnevu v znak zahvale za mojstrovino izročiti mestne ključe. Vendar pa je tiskovni predstavnik župana mesta Sydneya izrazil bojazen, da je zelo malo verjetno, da bo slavni arhitekt prišel po zakasnelo priznanje. Utzon je namreč z besedami, da se ne vrne nikoli več, jezno zapustil Sydney sedem let prej, preden je bil njegova mojstrovina dokončana. Razočaran nad slabim odnosom takratnega političnega vodstva, je leta 1966 dal odpoved. Arhitekt trdi, da mu država Novi južni Wales še vedno dolguje približno 66.000 dolarjev. Slavno opero, katere izgradnja je stala 66 milijonov dolarjev, je leta 1973 slovesno odprla britanska kraljica Elizabeta II.
Leonardo DiCaprio ima debelo denarnico
11. 04. 1998 10.33
Zvezda filma Titanic, Leonardo DiCaprio, lahko že s svojim naslednjim filmom postane eden od igralcev, ki v Hollywoodu največ zaslužijo. Po mnenju poznavalcev ameriške filmske industrije bi 23-letni DiCaprio "za naslednji film brez težav dobil 25 milijonov dolarjev" in s tem za pet milijonov prehitel svoje kolege Toma Cruisa, Arnolda Schwarzeneggerja, Johna Travolto, Toma Hanksa, Bruca Willisa in Jima Careya. V primerjavi z najbolje plačanima hollywoodskima igralkama, Demi Moore, ki dobi za film 14 milijonov dolarjev, in Julio Roberts z 12 milijoni, bi lahko DiCaprio že v letošnjem letu zaslužil dvakrat toliko. V zgodovini Hollywooda je bila samo enkrat prekoračena magična meja 20 milijonov, in sicer za film Batman in Robin, veliko vsoto pa je v žep pospravil Arnold Schwarzenegger.
Nadaljevanje velikonočnih slovesnosti v Rimu
11. 04. 1998 10.25
Papež Janez Pavel II. bo drevi v okviru velikosobotne vigilije krstil devet vernikov iz različnih delov sveta, starih med 14 in 49 let. Sicer pa na vigiliji v bazliki Svetega Petra pričakujejo več tisoč vernikov. V predverju bazilike bodo prižgali velikonočni ogenj, ki ga bo nato papež v spremstvu kardinalov in škofov prenesel v zatemnjeno cerkev. Medtem pa so že skoraj končane priprave za jutrišnjo papeževo velikonočno mašo, ki naj bi kljub spremenljivemu vremenu potekala na prostem, na trgu Svetega Petra, ki je tudi letos okrašen s cvetjem iz Nizozemske. Po maši bo papež podelil svoj blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu).