Po

Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut

11. 04. 1998 10.22

Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.

Osrednja prireditev ob romskem prazniku

11. 04. 1998 10.03

Romi v Sloveniji, združeni v sedmih društvih, so najslovesneje proslavili svetovni romski praznik, 8. april, z današnjo prireditvijo v Novem mestu. Direktor urada za narodnosti Peter Winkler je v nagovoru poudaril, da je prireditev priložnost za predstavitev romske kulture in težav, s katerimi se soočajo Romi v Sloveniji. Okrog sedem tisoč slovenskih Romov tarejo težave z bivalnimi razmerami, nezaposlenostjo in izobraževanjem. Po raziskavah javnega mnenja pa slovenska družba tudi sicer Romom ni naklonjena.

Grčija je pripravljena na pogovore o sodelovanju v enotah za hitro posredovanje na Balkanu

11. 04. 1998 10.01

Grčija se bo sredi aprila udeležila sestanka vojaških strokovnjakov balkanskih držav v Bukarešti, na katerem naj bi govorili o oblikovanju skupnih sil za hitro posredovanje na Balkanu, se je danes izvedelo iz grških uradnih virov. Grški zunanji minister Theodore Pangalos je po koncu pogovorov z bolgarsko zunanjo ministrico in romunskim kolego Nadeždo Mihajlovo ter Andreiem Plesujem na otoku Santorini izjavil, da Grčija "utegne" sodelovati na omenjenem srečanju. Uradna potrditev udeležbe naj bi prišla z obrambnega ministrstva. Grčija je že ob koncu lanskega leta predlagala ustanovitev mednarodnih sil za hitro posredovanje na Balkanu, vendar pa se je kaseneje zaradi zadržkov v zvezi s sodelovanjem Turčije, umaknila s pogovorov.

Hrvaška bo Šakiću zagotovila pošteno sojenje

11. 04. 1998 10.00

Hrvaška bo nekdanjemu ustaškemu poveljniku koncentracijskega taborišča v Jasenovcu Dinku Šakiću zagotovila "pošteno sojenje", piše današnji hrvaški tisk, ki se sklicuje na izjavo hrvaškega zunanjega ministra Mateta Granića. Granić je za dnevnik Slobodna Dalmacija izjavil, da bo Hrvaška zahtevala izročitev Šakića. Hrvaška je po Granićevem mnenju pravna država, ki se je sposobna pogumno soočiti z obdobjem t.i. Neodvisne hrvaške države (NDH), zato lahko zagotovi pravično sojenje. Šakić je v Argetnino pobegnil leta 1947, pogrešajo pa ga že od torka, ko ga je argentinska policija začela tudi uradno iskati.

Razmere na cestah in mejnih prehodih

11. 04. 1998 09.14

Ceste po državi so mestoma mokre in spolzke, voznike opozarjajo na previdnejšo vožnjo. Promet povsod poteka brez posebnosti. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer čakajo vozniki tovornih vozil za izstop okoli eno uro na samem prehodu ter dodatni dve uri v Gornji Radgoni.

Ogata: Človekoljubne razmere na Kosovu so težke

10. 04. 1998 17.49

Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Sadako Ogata je razmere na človekoljubnem področju na Kosovu danes označila kot težke. V okviru turneje po območju nekdanje Jugoslavije se je Ogata v Prištini sestala s srbskim predstavnikom kosovskih oblasti Veljkom Odalovićem in vodjo kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo. Dejala je, da je prišla, da bi se prepričala o varnosti beguncev. Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug pa je poročala, da se je Ogata v pogovoru s srbskim predstavnikom zavzela za premestitev begunskih centrov na Kosovu v kraje, "kjer se bodo begunci počutili varne". Ogata bo pozno popoldne odpotovala v Makedonijo, turnejo pa bo sklenila z obiskom Bosne in Hercegovine

Dve zahtevni glasbeno-scenski deli v enem opernem večeru

10. 04. 1998 17.49

Deli Igorja Stravinskega Oedipus Rex in Carla Orffa Trionfo di Afrodite, ki ju bodo v četrtek, 16. aprila, v SNG Opera in balet Ljubljana premierno uprizorili v enem večeru, sta po glasbeni strani obe sodobni in za izvajalce zahtevni, tako da sta bolj znani po koncertnih ali "polscenskih" uprizoritvah. Povezano uprizoritev opere-oratorija in kantate so pripravili dramaturginja in asistentka režije Tatjana Ažman, režiser Krešimir Dolenčić, dirigent Loris Voltolini, scenografka Izabela Šimunović, kostumograf Alan Hranitelj, koreograf Matjaž Farič in drugi; poleg sila zahtevnih glavnih pevskih vlog, predvsem pri Stravinskem, pa se bo z dobro opravljenim delom lahko dokazal predvsem operni zbor, ki bo nelahko partituro pel po spominu; poleg tega bo ansambel obe deli izvajal v izvirnih jezikih.

Končno poročilo posebne komisije o nepravilnostih Dars gotovo čez tri mesece?

10. 04. 1998 17.48

Minister za promet in zveze Anton Bergauer je na nedavnem skupnem sestanku posebne komisije pri prometnem ministrstvu in predstavnikov Družbe za avtoceste v Sloveniji (Dars) določil 90-dnevni rok, v katerem naj bi komisija sklenila delo in pripravila končno poročilo o oceni investicij ter pogojih, pod katerimi so bila oddana in izvedena dodatna dela na avtocestnih odsekih Zadobrova - Tomačevo in Šentjakob - Malence. Kot so sporočili z ministrstva za promet in zveze, bo lahko minister Bergauer na podlagi končnega poročila ustrezno ukrepal in vladi tudi predlagal primerne odločitve. Omenjeno sporočilo za javnost je ministrstvo za promet in zveze pripravilo zaradi različnih informacij, ugibanj in ocen v zvezi z delom in poročilom posebne komisije za oceno investicij, ki naj bi se po nedavnih obravnavah avtocestne problematike v parlamentarnih delovnih telesih in na zasedanjih državnega zbora pojavile v javnosti.

Janša: Mali udar čez noč

10. 04. 1998 17.47

Obe včerajšnji zamenjavi - imenovanje Iztoka Podbregarja za načelnika generalštaba Slovenske vojske in Bogdana Koprivnikarja za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve - zagotovo ne prispevata k izboljšanju možnosti Slovenije za vstop v zvezo Nato v drugem krogu, je na današnji novinarski konferenci dejal prvak Socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša in med drugim izrazil tudi protest zoper način urejanja kadrovskih zadev v Slovenski vojski. Po Janševih besedah gre za potezo, ki je v veliki meri povezana s povečevanjem oz. zmanjševanjem možnosti vstopa Slovenije v zvezo Nato. Prvak SDS tudi meni, da bi bilo "fer pričakovati s strani vlade, da koordinacijo pred takšno zamenjavo tudi obvesti", glede na to, da so predsedniki parlamentarnih strank podpisali sporazum o koordiniranju aktivnosti na področju približevanja EU in zvezi Nato. Po Janševih besedah gre za korak, ki bo bolj vplival na možnosti Slovenije pri vključevanju v zvezo Nato kot pa številni podzakonski akti, ki so tudi predmet razprave koordinacije parlamentarnih strank.

Digitel javno razgrnil svojo ponudbo

10. 04. 1998 17.46

Družba Digitel, kandidatka za drugega koncesionarja za opravljanje storitev s področja mobilne telefonije GSM, je danes, deset dni po javnem odpiranju ponudb, pripravila javno predstavitev svoje ponudbe. Kot je uvodoma poudaril direktor družbe Franc Čimžar, se "ne nameravajo skrivati v povprečju", njihov cilj pa je postaviti enega trenutno najsodobnejših sistemov mobilne telefonije. Digitel, katerega družbeniki so Factor Leasing iz Ljubljane, Feniks iz Novega mesta (vsak po 32-odstotni delež), ameriški Vanguard Cellular Systems (30 odstotkov) in Franc Čimžar (6 odstotkov), je za enkratno koncesijsko dajatev ponudil 20 milijonov dolarjev. V primeru, da bo izbran za drugega koncesionarja, bo uporabnikom ponudil štiri osnovne tipe storitev Urban: Urban, Urban popotnik, Urban poslovnež in Urban Urbanu. V prvi fazi izgradnje, ki bo trajala tri mesece po pridobitvi koncesije, predvideva vzpostavitev 40-odstotno pokritost prebivalstva in 10-odstotno pokritost ozemlja, po 12 mesecih pa 97-odstotno pokritost prebivalstva ter 90-odstotno pokritost ozemlja. V prvih dveh letih naj bi skupna vrednost investicije predvidoma znašala 50 milijonov dolarjev, do konca veljavnosti koncesije pa 80 milijonov dolarjev.

Jelcin bo Kirijenka znova predlagal

10. 04. 1998 17.45

Ruski predsednik Boris Jelcin je napovedal, bo Sergeja Kirijenka, ki ga je duma danes zavrnila, vnovič predlagal za predsednika vlade. Kirijenko pa je po glasovanju dejal, da ne bo sprejel nobenega barantanja z dumo. Za Kirijenka je glasovalo 143 poslancev, 186 jih je bilo proti, pet pa se jih je vzdržalo. Precej poslancev sploh ni glasovalo. V dumi je bilo po glasovanju slišati, da je izid pravzaprav zaušnica Jelcinu. Ta lahko kandidata za premiera predlaga še dvakrat, po tretjem neuspelem glasovanju pa se duma razpusti.

Nemški zunanji minister Kinkel svari Beograd

10. 04. 1998 17.43

Nemški zunanji minister je s kritično izjavil, da od zadnjega srečanja kontaktne skupine 25. marca glede kosovskega vprašanja ni prišlo do vidnega napredka. Verodostojna ponudba za dialog še vedno ne leži na mizi, je v Bonnu pojasnil Kinkel. Beograd se po ministrovem mnenju tako kot prej z raznimi postopki upira pomoči od zunaj, načrtovani referendum Beograda pa je Kinkel imenoval "novo breme" za rešitev konflikta. Po Kinklovih besedah "manevri", s katerimi se Beograd skuša izogniti in zavlačuje rešitev kosovskega vprašanja, ne bodo imeli vpliva na mednarodno skupnost. Kinkel je od Beograda zahteval "verodostojno pripravljenost na pogajanja" za rešitev konflikta z udeležbo tretje strani. Od tega je tudi odvisna "povratna vozovnica Beograda" v Evropo in mednarodne organizacije.

BiH hvaležna za pomoč Slovenije; želja po nadaljnji podpori

10. 04. 1998 17.40

Svoje bivanje in pogovore v Ljubljani sem izkoristil v prvi vrsti za to, da se Sloveniji zahvalim za prijateljsko in dosledno podporo neodvisnosti in suverenosti BiH ter njeni ohranitvi v mednarodno priznanih mejah, in za pomoč, ki jo je nudila v najtežjih dneh njene zgodovine, je povedal predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović v izjavi za javnost po današnjih pogovorih s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Izetbegović je pozdravil tudi slovensko pobudo za oblikovanje mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min v BiH. S predsednikom Kučanom sta se strinjala, da so bili današnji in včerajšnji pogovori, na katerih so se sogovorniki dotaknili številnih dvostranskih in drugih vprašanj, zelo prijateljski in plodni. Izetbegović, ki danes zaključuje dvodnevni uradni obisk v Sloveniji, je posebej izpostavil željo Sarajeva, da bi Slovenija "kot ugledna in vplivna država podprla vključitev BiH v evroatlantske integracije, predvsem v Svet Evrope". Visoki gost iz BiH je predsednika Kučana in premiera Janeza Drnovška, s katerim se je srečal včeraj, seznanil s svojim pogledom na trenutni položaj v BiH in na prihodnji razvoj države. "Z zadovoljstvom sem ugotovil, da so naši pogledi v zvezi s tem vprašanjem skoraj identični," je dejal Izetbegović.

Duma končala razpravo o Kirijenku

10. 04. 1998 17.39

Ruska duma je končala razpravo o predlogu predsednika Borisa Jelcina, naj parlament za novega premiera potrdi Sergeja Kirijenka. Glasovanje je predvideno za 13. uro po srednjeevropskem času. Večina strank v dumi je že pred glasovanjem napovedala, da Kirijenka ne bo podprla.

SKD o zamenjavah v obrambnem ministrstvu in proračunu

10. 04. 1998 17.38

Slovenski krščanski demokrati (SKD) obžalujejo zamenjavo dosedanjega načelnika generalštaba generalpolkovnika Albina Gutmana, ki je bil na tem mestu od osamosvojitve dalje. Po njihovem mnenju imenovanje polkovnika Iztoka Podbregarja za načelnika generalštaba Slovenske vojske (SV) in polkovnika Bogdana Koprivnikarja za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve, ni dobra naložba zato, ker sta se šolala na jugoslovanskih vojaških akademijah, sta na novinarski konferenci poudarila podpredsednik stranke Alojz Zupančič in poslanec Izidor Rejc. Krščanskim demokratom se poleg tega zdi zanimivo, da se v vrhu SV pojavljajo sami piloti, s čimer se ustvarja t.i. pilotski lobi. Sicer pa jih odstavitev Gutmana ne čudi, saj so se že takrat, ko je bila v vladi tudi SKD, pojavljali poskusi za odstavitev Gutmana, čemur pa so sami nasprotovali, je dodal Rejc. V zvezi z letošnjim proračunom, ki je prav tako pozno sprejet, SKD poudarja, da ni varčevalno naravnan. Po njihovem mnenju bi morali v proračunu več sredstev nameniti za odpravljanje brezposelnosti, kot rezervo za proračunske prihodke pa vidijo predvsem v odpravi sive ekonomije, kar bi lahko prineslo 5-7 odstotkov dodatnih sredstev. SKD meni, da proračun za letošnje leto ne predstavlja koraka naprej za vključitev v EU. Poslanec SKD Izidor Rejc pa je predstavil tudi nedavno sprejet zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (SRD), katerega glavni namen je pokritje certifikatske luknje, ki po nekaterih ocenah znaša 130 milijard tolarjev. Poudaril je, da so po večkratnem usklajevanju že na matičnem delovnem telesu dosegli bistvene premike pri zakonu, ki v osnovnem predloženem besedilu ni bil harmoniziran z ostalo zakonodajo.

Pri oblikovanju vlade bo Kirijenko poslušal le Jelcina

10. 04. 1998 11.26

Kandidat za ruskega premiera Sergej Kirijenko je v današnjem predstavitvenem nastopu v spodnjem domu parlamenta, dumi, dejal, da bo pri oblikovanju vlade poslušal "le predsednika Borisa Jelcina in nikogar drugega".

Manjši promet Rolls Roycea

10. 04. 1998 11.17

Britanski proizvajalec luksuznih avtomobilov Rolls Royce je v letošnjem prvem četrtletju glede na isto obdobje lani zabeležil 44-odstotno zmanjšanje prometa. Kot je sporočil matični koncern Vickers, so v prvih treh mesecih prodali 251 rolls royceov in bentleyjev. Po besedah predstavnikov Vickersa med ponudbami za nakup tovarne z dolgoletno tradicijo dajejo prednost ponudbi bavarskega koncerna BMW, ki je za Rolls Royce pripravljen odšteti približno milijardo nemških mark.

Milijardo dolarjev za program zaposlovanja

10. 04. 1998 11.17

Portugalski premier Antonio Guterres je predstavil program zaposlovanja, vreden približno 200 milijard eskudov (1,1 milijardo dolarjev). Program med drugim predvideva dodatno šolanje za mlade in dolgotrajno brezposelne Portugalce. Po njegovih ocenah naj bi dinamična rast nacionalnega gospodarstva omogočila odpiranje novih delovnih mest, še posebej ker se postopoma zaključujejo veliki gradbeni projekti ob skorajšnjem začetku svetovne razstave v Lizboni. Ob koncu leta 1997 je stopnja brezposelnosti na Portugalskem znašala 6,5 odstotka.

Hyundai bo odpustil vsakega petega delavca

10. 04. 1998 10.54

Južnokorejski proizvajalec avtomobilov Hyundai namerava odpustiti petino (20 odstotkov) svojih delavcev. Brez zaposlitve bo v omenjenem podjetju ostalo 10.000 delavcev, sporazum o odpuščanju delavcev pa je bil sprejet v sodelovanju s sindikatom. Po trditvah predstavnikov podjetje je glavni vzrok odpuščanja izredni padec prodaje Hyundajevih vozil na domačem trgu. Omenjeni avtomobilski proizvajalec je v lanskem novembru že odpustil 20 odstotkov zaposlenih. Azijska kriza je močno oslabila korejsko gospodarstvo, zato mu je na pomoč priskočil Mednarodni denarni sklad, ki je Južni Koreji odobril posojilo v znesku 59 milijard USD.

Ameriški tobačni koncerni se bodo pritožili

10. 04. 1998 10.53

Ameriški tobačni koncerni so napovedali ustavno tožbo, če po sprejet tobačni predlog ameriškega kongresa. Glavni razlog za to so po besedah direktorja RJR Nabisca nesoglasja s ameriškim kongresom, čigar novi predlog za zmanjšanje stopnje kajenja za tobačne velikane ni sprejemljiv.

Madeleine Albright na turnejo po Aziji

10. 04. 1998 10.50

Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright bo 27. aprila odpotovala na azijsko turnejo, med katero bo obiskala Japonsko, Kitajsko, Južno Korejo in Mongolijo. Bilten ameriške službe za informiranje Wireless v današnji izdaji še pojasnjuje, da gre za prvi od najmanj štirih letošnjih obiskov Albrightove na azijsko-pacifiškem območju.

Osrednje točke sporazuma za Severno Irsko

10. 04. 1998 09.54

Osrednja točka sporazuma o prihodnosti Severne Irske je ustanovitev sevenoirske skupščine, ki bo štela 108 katoliških in protestantskih poslancev, volili pa naj bi jo predvidoma junija. Njen izvršni odbor bo sestavljalo 12 ministrov. O sporazumu se bodo prebivalci Irske in Severne Irske odločali na referendumu 22. maja. Skupščina bo imela zakonodajne pristojnosti, njena glavna naloga pa bo ustanovitev sveta za sodelovanje med severom in jugom. Če skupščina te naloge ne bo uresničila v enem letu, jo bo britanska vlada lahko razpustila. V svetu sever-jug bodo ministri irske vlade in predstavniki severnoirske skupščine. V začetku se bo ukvarjala z vprašanji prometa, turizma in odnosov z Evropsko unijo, kasneje pa naj bi prevzela dodatne naloge. Irska vlada se je v sporazumu obvezala, da bo spremenila drugi in tretji člen svoje ustave, v katerih zdaj izraža težnje po Severni Irski, britanska vlada pa bo ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. Pri tem naj bi zagotovili, da se ustavni položaj Severne Irske ne bo spreminjal brez privoljenja njenih prebivalcev. Sporazum predvideva tudi ustanovitev britansko-irskega sveta, katerega člani bodo predstavniki irske vlade, severnoirske skupščine, ter predstavniki načrtovanih parlamentov Škotske in Walesa. Z ustanovitvijo 108-članske severnoirske skupščine se bo končalo 26 let dolgo obdobje "neposrednega vladanja" iz Londona, ki so ga uvedli po ukinitvi parlamenta - v njem so prevladovali protestanti -, ki je Severni Irski vladal od leta 1921.

Cuesta skupni zmagovalec dirke po Baskiji, Jalabert najhitrejši na kronometru

10. 04. 1998 09.50

Zmagovalec kolesarske dirke po Baskiji je Španec Inaki Cuesta (ONCE). V skupnem seštevku je imel po koncu zadnje etape, kronometra v Hermaniju, le tri sekunde prednosti pred Francozom Laurentom Jalabertom. Cuesta je na peti etapi, 25 kilometrov dolgem kronometru, dosegel čas 33:26,2. Jalabert je bil sicer precej hitrejši (32:38,3), a je bil njegov zaostanek pred zadnjo etapo prevelik. Tretji na kronometru je bil Švicar Alex Zuelle s 33:48,1.

Dosežen mirovni sporazum za Severno Irsko

10. 04. 1998 09.48

Na Severnem Irskem so danes po dolgotrajnih pogajanjih sprejeli mirovni sporazum, je na sklepnem zasedanju povedal vodja pogajanj George Mitchell ter se udeleženima vladama in vsem sodelujočim zahvalil za sodelovanje v dvoletnih pogajanjih. Sporazum so do zadnjega zaznamovala globoka razhajanja v mnenjih med katoliki in protestanti.

Pariška Velika palača razstavlja dela Delacroixa

10. 04. 1998 09.47

Francija s številnimi prireditvami praznuje 200. obletnico rojstva slikarja in kolorista Eugenea Delacroixa. V pariški Veliki palači so danes odprli razstavo, na kateri si bo moč ogledati 88 slik in 33 risb, ki jih je veliki umetnik ustvaril v zadnjih 15 letih svojega delovanja. Umetnik, ki se je rodil 26. aprila 1798, se je v zgodovino zapisal kot vodilni predstavnik francoske romantike. Delacroix (1798-1863), ki se je sam označil za "najbolj klasičnega med romantiki", velja tudi za človeka, ki je utrl pot moderni. Po mnenju mnogih je njegova slika z naslovom 'La Mer a Dieppe' prva impresionistična slika. Razstava bo na ogled do 20. julija. Najbolj znana Delacroixova dela pa si bo v času jubileja še naprej moč ogledati v Louvru v Parizu

Srbi se vračajo v Drvar

10. 04. 1998 09.46

Približno 130 Srbov iz Bosne in Hercegovine se je danes vrnilo v Drvar, ki je v skladu z Daytonskim sporazumom del hrvaško-muslimanske federacije. Srbski povratniki so se vselili v hiše, ki so jih pred tem zapustili hrvaški vojaki, je sporočil predstavnik mednarodnega posrednika za BiH Carlosa Westendorpa. V Drvar se je po lanskih lokalnih volitvah, kot navaja agencija Tanjug, doslej vrnilo približno 1100 Srbov.

Zaradi tornadov v ZDA umrlo najmanj 43 ljudi

10. 04. 1998 09.45

V seriji tornadov, ki so prizadeli jug Združenih držav Amerike, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 43 oseb. Na stotine ljudi je bilo ranjenih, poškodovanih pa je bilo tudi približno 2000 zgradb. Ameriški predsednik Bill Clinton je v prizadetih delih držav razglasil izredne razmere, žrtvam pa obljubil pomoč. Iz ruševin so samo v zvezni državi Alabama potegnili 32 trupel, 10 ljudi je umrlo v državi Mississippi, ena oseba pa v državi Georgia. Prizadeta območja bo obiskal tudi ameriški podpredsednik Al Gore. Rušilni tornadi so v noči na četrtek divjali s hitrostjo do 400 kilometrov na uro. Najbolj prizadet je bil okraj Jefferson v Alabami.

Potresni jarek pod središčem Los Angelesa

10. 04. 1998 09.30

Pod središčem Los Angelesa se po podatkih geologov razteza domnevni potresni jarek. Kot so na nekem srečanju poudarili znanstveniki, bi utegnil hujši prelom zemeljskih plasti povzročiti sunke z močjo do 6,8 stopnje po Richterjevi lestvici. V Nothridgeu, severno od Los Angelesa, so 17. januarja 1994 zabeležili potres z močjo 6,7 stopnje po Richterjevi lestvici, v katerem je umrlo 72 ljudi. Izvedenci so na torkovem srečanju izrazili bojazen, da bi potres z epicentrom v gosto naseljenem središču Los Angelesa lahko terjal še mnogo več človeških življenj. Jarek pod Los Angelesom - sicer le eden od približno dvajsetih - je dolg 18 kilometrov, globok do približno 17 kilometrov, razteza pa se vse od Hollywooda skozi središče do vzhodnega dela mesta.

Župan Bangkoka na lastni koži občutil pomanjkljivosti mesta

10. 04. 1998 09.22

Župan Bangkoka Bichit Rattakul se je sam prepričal, kako je hoditi po ulicah mesta, ki ga upravlja. Prvi mož tajske prestolnice je namreč padel v odprt kanalizacijski jašek. Župan se je napotil proti kraju, kjer naj bi položil temeljni kamen za spomenik, ko je nenadoma izginil z vidika zbrane množice. "Leva noga mi je ušla v luknjo in malo sem se potolkel... Če bi bil bolj mršav, bi se okopal v kanalizaciji," je svojo nezgodo s kislim nasmehom pokomentiral Rattakul.

Volk iz gozdov Novosibirska se je rešil iz pasti

10. 04. 1998 09.21

- V gozdovih na območju Novosibirska prebiva nenavadno močan in velik volk, ki se mu je pred kratkim uspelo rešiti iz jeklene pasti, ki ga je zgrabila. Po besedah gozdarjev, česa takega še niso doživeli. Eden izmed gozdarjev je presenečeno ugotovil, da je od pet kilogramov težke pasti, v katero se je volk ujel, ostal le še brezobličen kup železja. Poleg pasti je našel delce volčjih zob, v snegu pa sledove krvi. Nemogoče si je predstavljati, kako se je volku uspelo rešiti jeklenih čeljusti, širokih 2,5 centimetra in debelih pol centimetra.