Prešernova
Prešernove nagrade: mení je sestavilo ministrstvo
07. 02. 2003 00.00
V ljubljanski Unionski dvorani so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Veliko Prešernovo nagrado sta prejela Zlatko Šugman za igralstvo in Vojteh Ravnikar za arhitekturo.
Ta veseli dan kulture odpira vrata
03. 12. 2002 00.00
Na pobudo ministrstva za kulturo je tudi letos 3. december, ko Slovenci praznujemo obletnico Prešernovega rojstva, <em>Ta veseli dan kulture</em>. Akcija ministrstva odpira vrata kulturnih ustanov po celi Sloveniji. Upravni odbor Prešernovega sklada pa je predstavil letošnja Prešernova nagrajenca – Vojteha Ravnikarja in Zlatka Šugmana.
Odprli prenovljeno Prešernovo hišo
29. 09. 2002 00.00
V Vrbi na Gorenjskem je ministrica za kulturo Andreja Rihter odprla prenovljeno Prešernovo rojstno hišo. Celovito obnovo, ki se je pričela julija letos, je financiralo ministrstvo za kulturo.
Podelitev Prešernovih nagrad
07. 02. 2002 00.00
Na tradicionalni državni proslavi ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, so v Gallusovi dvorani podelili najvišje državne nagrade na področju umetnosti, Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado sta prejela glasbenik Vinko Globokar za življenjsko delo in poet Milan Jesih za pesniški opus.
Prešernova rojstna hiša propada
08. 02. 2002 00.00
Ob današnjem kulutrnem prazniku, se bodo številni odločili tudi za obisk Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Ta pa žal postaja vse večja podrtija.
Prešernova domačija propada
05. 02. 2002 00.00
Država še vedno ni poskrbela, da bi Prešernovo rojstno hišo v Vrbi v celoti obnovili. Domačini pravijo, da bi se z zavlačevanjem obnove hiša lahko celo sesedla.
Protest slovenskih filmarjev
05. 02. 2002 00.00
Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev je izrazilo javen protest proti komisiji za scensko umetnost in upravnemu odboru Prešernovega sklada. Očitajo jima podcenjevanje filma in zahtevajo njuno spremembo.
Znani nominiranci Prešernovih nagrad
03. 12. 2001 00.00
Za Prešernovo nagrado so letos nominirani, skladatelj <strong>Vinko Globokar</strong> za življenjsko delo, pesnik <strong>Milan Jesih</strong> za pesniški opus, <strong>Vojteh Ravnikar</strong> za arhitekturni opus in igralec <strong>Zlatko Šugman</strong> za igralski opus. Imena nagrajencev bodo znana 7. februarja.
Danes prost vstop
03. 12. 2001 00.00
Seznam prireditev, ki bodo 3. decembra zaznamovale dan odprtih vrat v slovenski kulturi.
Umrla Majda Potokar
25. 04. 2001 00.00
Po dolgi bolezni je v Ljubljani umrla velika slovenska gledališka in filmska igralka Majda Potokar. Nosilka Borštnikovega prstana 1985, štiri desetletja članica ljubljanske Drame, se je vtisnila v trajen spomin številnih generacij s svojimi raznovrstnimi odrskimi liki, kot so bili Micka v Kranjskih komedijantih, Elektra v Orestijadi, Kordelija v Kralju Learu, Gertruda v Hamletu, Rachel v Živite kot svinje, Ana v Dnevniku Ane Frank, Izabela v Milo za drago, Tereza v Talcu, Margareta v Kralj umira in vrsta drugih. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo pa je izpričala tudi na filmu - od prvega celovečernega slovenskega filma Na svoji zemlji leta 1948, prek Samorastnikov, filmov Ne joči, Peter, Rdeče klasje, To so gadi, Ko zorijo jagode, Trije prispevki k slovenski blaznosti do Umetnega raja in Triangla. Filmskim vlogam so se priključile neštete nepozabne kreacije Potokarjeve v radijskih in televizijskih igrah.
V Celju poteka knjižni teden
12. 02. 2001 00.00
Zanimiva priložnost za pregled knjižnih novosti, ugoden nakup knjig ter razmislek o pomenu knjige in branja za osebno rast bo 5. knjižni teden, ki bo v celjskem Intersparu potekal ta teden. Po besedah Jožeta Volfanda, direktorja podjetja Fit media, ki knjižni teden pripravlja, je letošnji slogan tedna Berem zase! izziv, o katerem bodo razpravljali udeleženci TV tribune na celjski televiziji v sredo. "Raziskave namreč kažejo, da večina ljudi, ki bere, to počne zaradi tega, ker mora. To od njih zahteva šola, služba, profesionalne obveze, skratka 'drugi'. Bistveno manj ljudi bere, ker si to želi," pravi Volfand.
Podelili Prešernovo nagrado
07. 02. 2001 00.00
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, so na slovesnosti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili Prešernovo nagrado, ki jo je dobil slikar Gustav Gnamuš, in nagrade Prešernovega sklada. Dobili so jih igralec Gregor Bakovič, Godalni kvartet Tartini, slikar Ivo Prančič, video umetnica Nataša Prosenc, pesnik Peter Semolič in dirigentka Karmina Šilec. Slavnostni govornik je bil letošnji Prešernov nagrajenec Gustav Gnamuš. V umetniškem delu programa je nastopil zbor Carmina Slovenica pod vodstvom Karmine Šilec, ki je bila tudi režiserka glasbenega programa. Proslavo je postavil Matej Filipčič, utemeljitve nagrad je prebral Marko Mandič, nagrajencem pa jih je izročila predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Meta Hočevar. Proslave so se udeležili tudi predsednik države Milan Kučan s soprogo in drugi visoki predstavniki javnega in kulturnega življenja Slovenije.
Predstavljena še Prešernova pisma
12. 12. 2000 00.00
Prešernovo leto se še ne končuje. V Narodni univerzitetni knjižnici so slovenski javnosti prvič predstavili trinajst izvirnih Prešernovih pisem, ki so sicer shranjena v Pragi, Zagrebu in Gradcu. Pisma sodijo med dragoceno pesnikovo zapuščino, saj je vse skupaj ohranjenih le 23 pisem. Vsa so objavljena v knjigi založbe Rokus Prešernova pisma, katere predstavitev je pospremila odprtje razstave originalov Prešernovih pisem. Projektu se je pridružila radovljiška knjižnica Antona T. Linharta s tematsko razstavo omemb in izvora priimka Prešeren.
Ob 200-letnici Prešernovega rojstva
29. 11. 2000 00.00
V KUD-u France Prešeren bodo tudi letos priredili Prešernovanje, ko bo od 1. do 8. decembra v Trnovem vrsta literarnih in glasbenih prireditev, ubranih v spomin na pesnika. Vse se bo začelo v petek, 1. decembra, s tekmovanjem srednješolcev v gledaliških improvizacijah pod naslovom Prešerna šila in nato večerom romske glasbe z ansamblom Šukar. Teden dni kasneje se bo Prešernovanje končalo z večerom Odštekani Prešeren, priredbami njegovih pesmi v različnih glasbenih stilih za najrazličnejše izvajalce, od rocka in rapa do jazza. Prešernovanje KUD na pesnikov rojstni dan prireja od leta 1997.
9. številka Kranjskega zbornika
23. 11. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva velikana slovenske poezije Franceta Prešerna in kranjskem občinskem prazniku, so danes v Prešernovem mestu Kranju predstavili že deveto številko Kranjskega zbornika z okroglo letnico 2000. Dvesto letnica Prešernovega rojstva je za Slovence pomemben jubilej in prav v tem zborniku so njegovi snovalci velikemu pesniku dali poseben poudarek. Prešeren je svoja zadnja leta preživel v Kranju, kjer je tudi pokopan, po njem pa je v gorenjskem središču poimenovanih tudi več kulturnih institucij. O Prešernovem geniju in pesnikovi sodobni aktualizaciji govori zapis akademika Borisa Paternuja Prešeren danes, v katerem razmišlja o Prešernovi poeziji in njenem notranjem spajanju osebnega, nacionalnega in univerzalnega, s tem pa tudi njegovega obstajanja v novem, drugačnem svetu kultur.
Begičev bronasti relief na Dunaju
24. 10. 2000 00.00
V spomin na 200-letnico rojstva Franceta Prešerna bodo v organizaciji veleposlaništva Republike Slovenije na Dunaju na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze jutri, 25. oktobra, slovesno odkrili bronasti relief s pesnikovo podobo. Relief je zasnoval akademski kipar iz Ljubljane Mirsad Begič. Na priložnostni slovesnosti bo o Prešernu in Dunaju govoril akademik Matjaž Kmecl. Prešernove verze bo v lastnem prevodu bral Klaus Detlev Olof, Cankarjeve zapise o slovenski literaturi pa Erwin Köstler.
Na obali tečaji slovenskega jezika
01. 08. 2000 17.45
V Piranu potekajo že 7. poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali, ki jih pripravlja Znanstveno-raziskovalno središče RS v Kopru v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Modra. Na letošnjih lektoratih in delavnicah, ki potekajo v Dijaškem domu v Portorožu, se je zbralo 36 udeležencev iz 12 držav, ki jih k sodelovanju pritegnejo bodisi lastne ali slovenske korenine življenjskih sopotnikov bodisi sodelovanje s Slovenci in Slovenijo. Vodilni temi tečajev sta Prešernova 200. obletnica in Biti ženska, biti moški. Tečaji, ki so se sinoči začeli s slovesnostjo v Križnem hodniku frančiškanskega samostana, se bodo končali 13. avgusta.
Literarni večer prevodov Prešernovih pesmi
14. 06. 2000 14.20
Mohorjevi hiši v Celovcu je bil literarni večer, na katerem sta Klaus Detlef Olof in Tom Priestly prebirala pesmi Franceta Prešerna v nemškem in angleškem prevodu. Prireditev, ki jo je z glasbo popestril saksofonist Michael Erian, je pripravila celovška Mohorjeva družba v sklopu praznovanj 200-letnice rojstva največjega slovenskega pesnika, v t. i. Prešernem letu 2000.
Predsednik Kučan sprejel Prešernove nagrajence
16. 02. 2000 19.46
Predsednik države Milan Kučan je danes sprejel letošnja Prešernova nagrajenca in nagrajence Prešernovega sklada ter člane upravnega odbora Prešernovega sklada in predsednike strokovnih komisij pri Prešernovem skladu. Čestital je nagrajencem in pri tem Prešernovo nagrado označil kot nagrado za slovenske stvaritve in dela, ki se lahko merijo z vrhunsko svetovno umetnostjo, da pa je pri tej nacionalni nagradi država včasih bolj, včasih pa manj posrečen posrednik.
Prešernova proslava v Trstu
15. 02. 2000 09.28
V Peterlinovi dvorani v Trstu je bila včeraj tradicionalna proslava dneva slovenske kulture, ki sta jo priredila Društvo slovenskih izobražencev (DSI) in Slovenska prosveta (SP) in na kateri so podelili nagrade literarnega natečaja Mladike, natečaja Rebula in priznanja Mladi oder 99. Slavnostna govornica na letošnji proslavi DSI in SP je bila tržaška slavistka in literarna zgodovinarka prof. Evelina Umek.
Nagrade Mladike na Prešernovi proslavi
14. 02. 2000 13.07
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo drevi ob 20.30 Prešernova proslava Društva slovenskih izobražencev. Na proslavi bodo izročili tudi nagrade 28. literarnega natečaja Mladike za prozo in poezijo.
Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku
08. 02. 2000 20.13
Slovenski kulturni praznik je minil v znamenju številnih prireditev in Prešernove poezije.
V knjigarni Konzorcij Odprto za poezijo
08. 02. 2000 09.21
Založba Mladinska knjiga in knjigarna Konzorcij bosta spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna danes zaznamovali z nastopom uveljavljenih in priljubljenih slovenskih kulturnih ustvarjalcev. Na prireditvi Odprto za poezijo, ki bo trajala med 11. in 18. uro, bo nastopilo približno trideset domačih pesnikov, med njimi Prešernovi nagrajenci Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer, Veno Taufer in letošnja Prešernova nagrajenka Svetlana Makarovič.
Prešernova družba ob Prešernovem letu
07. 02. 2000 21.45
Ob 200. letnici rojstva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna bo <A HREF=http://www.prdr.com/i-okno.asp target=_blank> Prešernova družba </A> v letošnjem letu največ pozornosti namenjene prav njemu. Pripravili so posebno ponudbo knjig kot so; Poezije dr. Franceta Prešerna, slikanici Povodni mož in Sveti Senan ter Poet.
Italijanski prevod Prešernovega Krsta pri Savici
07. 02. 2000 21.43
Ob 200-letnici rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in v počastitev slovenskega kulturnega praznika so danes v kranjski mestni hiši predstavili slovensko-italijansko izdajo Prešernovega Krsta pri Savici. Knjiga je izšla v knjižni zbirki Prešernova pot v svet v založništvu Mestne občine Kranj, Prešernove verze pa je v italijanščino prevedel Giorgio Depangher v sodelovanju z Marijo Pirjevec, profesorico na tržaški univerzi.
Prešernova proslava v Parizu
04. 02. 2000 15.16
Na mednarodni diplomatski akademiji v francoski prestolnici je veleposlaništvo Republike Slovenije v Parizu v četrtek zvečer organiziralo tradicionalno praznovanje slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Veleposlanik Jožef Kunič je v nagovoru razmišljal o temeljnem pomenu kulture za ohranitev razlik in posebnosti v čedalje bolj globaliziranem svetu in poudaril, da moramo Slovenci letos, ko praznujemo 200-letnico Prešernovega rojstva, izkoristiti za uveljavitev lastne kulture in se obenem kot znana, spoštovana in napredna država povezovati z drugimi.
Uglasbljena Prešernova poezija
04. 02. 2000 11.50
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu v sodelovanju s Cankarjevim domom in domom Vatroslava Lisinskega prireja v nedeljo, 6. februarja v Mali dvorani Vatroslava Lisinskega koncert v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
Prešernova pot v angleški svet
06. 12. 1999 17.45
Angleška izdaja Prešernovih pesmi (Poems) je četrta po vrsti v zbirki Prešernova pot v svet, ki jo skupaj izdajata Mestna občina Kranj in celovška Mohorjeva družba. ''Med vsemi dosedanjimi dvojezičnimi knjigami Prešernovih pesmi - pred to so izšle nemška, italijanska in francoska - je ta najpomembnejša, saj bo dosegla vse celine sveta,'' je poudaril urednik zbirke France Pibernik, ki je s sourednikom Francem Drolcem izbral in uredil pesmi. Prevedla sta jih profesorja Tom Priestly z univerze v kanadskem Edmontonu in Henry Cooper iz univerze v Bloomingtonu v ZDA.
Zbornice držav Alpe-Adria za sodelovanje
12. 11. 1999 19.09
V italijanski pokrajini Veneto je danes potekalo že 18. srečanje predsednikov gospodarskih zbornic delovne skupnosti Alpe-Jadran. Poleg predstavitve položaja gospodarstva v posameznih delih skupnosti Alpe-Jadran, ki obsega zbornice v Italiji, Švici, Nemčiji, Avstriji, Sloveniji ter na Hrvaškem in Madžarskem, so sodelujoči izpostavili pomen obmejnega sodelovanja, nezadostnih infrastrukturnih povezav in možnosti povezovanja univerzitetnih centrov.
Zapore cest v času obiska ameriškega predsednika W. J. Clintona
20. 06. 1999 08.47
V času obiska ameriškega predsednika W. J. Clintona bo veljala v Ljubljani in na nekaterih drugih cestah zunaj mesta posebna prometna ureditev: