Prešernova

Razmere na slovenskih cestah
19. 06. 1999 19.08
Ceste po državi so na posameznih območjih zaradi neviht mokre in spolzke, zato voznike opozarjajo na previdno vožnjo. Na mejnih prehodih ni daljših čakanj, razen na Dolgi Vasi, kjer čakajo vozniki tovornih vozil kar 13 ur skupaj s čakalno dobo v Gornji Radgoni.

Minister Školč: Zgodovina se v Celju dobro počuti
12. 04. 1999 17.35
Minister za kulturo Jožef Školč je ob odprtju kulturno-zgodovinske razstave o srednjeveški rodbini grofov Celjskih v celjski Marijini cerkvi (Prešernova ulica) spomnil, da živimo v času, ki s svojo brutalnostjo pogosto postavlja pod vprašaj zgodovino kot umen proces, a ker nam je ta čas preblizu, nam koristi tu in tam kaka ''zgoščena doza zgodovine'', da bi doumeli zgodovinske razsežnosti velikih ambicij, globalnih interesov in nerealiziranih želja. Minister Školč, ''ki pozna prizadevanja celjskih muzealcev in varuhov naravne in kulturne dediščine'', je še poudaril, da ga veseli, ''da se v Celju zgodovina dobro počuti, kar potrjuje tudi pričujoča razstava''.

Sprejem ministra Školča za Prešernove nagrajence
05. 02. 1999 17.44
Minister za kulturo Jožef Školč je danes v Mali galeriji v Ljubljani priredil skromen sprejem za letošnje Prešernove nagrajence in nagrajence Prešernovega sklada.

Prevod Paternujeve monografije o Prešernu
05. 02. 1999 14.34
Goriška Mohorjeva družba je ob 150-letnici pesnikove smrti izdala italijanski prevod monografije France Prešeren 1800-1849 izpod peresa akademika Borisa Paternuja. Delo je izšlo leta 1994 najprej v nemškem prevodu in še istega leta v slovenskem izvirniku. V italijanski jezik je monografijo prelil uveljavljeni prevajalec iz slovenščine Paolo Privitera.

Izšla francosko-slovenska izdaja Prešernovih pesmi
01. 02. 1999 15.27
V gradu Khislstein v Kranju so danes v počastitev slovenskega kulturnega praznika in 150-letnice smrti Franceta Prešerna predstavili tretjo knjigo iz zbirke Prešernova pot v svet, dvojezičnih izdaj pesmi najpomembnejšega slovenskega pesnika, ki nastajajo v založništvu Mestne občine Kranj in Mohorjeve založbe iz Celovca. Po nemškem in italijanskem prevodu je tako pred nami francoski prevod izbranih Prešernovih pesmi. Ob tej priložnosti je Pošta Slovenije predstavila priložnostno znamko, ovitek in priložnostni žig, posvečeni Prešernu. Na znamki, nastali na pobudo kranjske občine, je Prešernov portret, ki je delo Božidarja Jakca, oblikoval jo je Edi Berk, natisnila pa Delo Tiskarna iz Ljubljane.

Prešernova družba letos izdala že 25 knjig
22. 10. 1998 15.01
Prešernova družba je danes predstavila tri nove knjige, ki so izšle pri tej založbi. To so roman Franeta Tomšiča Posvečena zemlja, potopis Mareta Cestnika Nasmej se mi s poševnimi očmi ter slikanica Sveti senan, ki je izšla v zbirki Poezija dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki. Pri Prešernovi družbi, ki veliko pozornost posveča domačim avtorjem, je letos izšlo 25 knjig, približno polovica teh pripada domačim avtorjem.

Prešernova nagrajenca in nagrajenci Prešernovega sklada 1998
06. 02. 1998 10.42
Letošnja Prešernova nagrajenca sta scenografka Meta Hočevar in pisatelj Saša Vuga, dobitniki nagrad Prešernovega sklada pa so kipar Jakov Brdar, koreograf Matjaž Farič, pisatelj Uroš Kalčič, igralka Milada Kalezić, oblikovalka Eta Sadar Breznik in filmski režiser Igor Šterk. Podelitev nagrad bo 7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, slavnostni govornik na prireditvi pa bo lanski Prešernov nagrajenec Niko Grafenauer.

Prešernova pot v svet - kranjski projekt v počastitev Prešernovih obletnic
05. 02. 1998 11.48
Ob letošnjem kulturnem prazniku in bližnjih obletnicah smrti in rojstva Franceta Prešerna (1840-1849) so si v Kranju zastavili pomemben, zahteven in večplasten projekt z naslovom Prešernova pot v svet.

Znani Prešernovi nagrajenci
16. 01. 1998 13.34
Letošnja Prešernova nagrajenca sta scenografka Meta Hočevar in pisatelj Saša Vuga, dobitniki nagrad Prešernovega sklada pa kipar Jakov Brdar, koreograf Matjaž Farič, pisatelj Uroš Kalčič, igralka Milada Kalezić, oblikovalka Eta Sadar Breznik in filmski režiser Igor Šterk, je sporočil upravni odbor Prešernovega sklada.