Predan
Zupančičev pianist v MGL
05. 04. 2001 00.00
Goli pianist ali Mala nočna muzika Matjaža Zupančiča je inteligentna, duhovita in kultivirana črna komedija, v kateri se avtor zavestno poigrava s prepoznavnimi evropskimi in slovenskimi dramskimi modeli, je v utemeljitvi letošnje Grumove nagrade o komediji, ki bo v avtorjevi režiji doživela krst na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega, zapisala žirija. Besedilo, "smešno, absurdno in zelo slovensko", kakršno je to Zupančičevo, bi si želela vsaka gledališka hiša, je pred premiero menil umetniški vodja MGL Boris Kobal. Dramaturginja predstave Alja Predan ga je dopolnila z mislijo, da bo komedija o pianistu v zgodovinskem pomenu prelomna in bo XXI. stoletje zaznamovala podobno, kot je dvajseto stoletje Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. S svojo sposobnostjo zavzemanja distance do vseh pojavov odslikava zrelost avtorja in zrelost družbe.
Podelili Jurčičevi nagradi 2000
02. 03. 2001 00.00
Sklad Josipa Jurčiča je Jurčičevi nagradi za novinarje, svobodne publiciste in urednike za leto 2000 na sinočnji slovesnosti v ljubljanski mestni hiši podelil novinarki Večera Darki Zvonar Predan ter Dejanu Steinbuchu, ki sodeluje pri več slovenskih revijah. Zvonar-Predanova se z novinarstvom ukvarja že od srede 80. let, po mnenju odbora Jurčičevega sklada, ki je odločal o nagrajencih, pa je ob zavezanosti svobodi besede, natančnosti in osebni širini najprodornejša slovenska novinarka. Steinbucha, sicer študenta prava, so pri skladu označili za presenetljivo figuro časnikarstva, svobodnega in brez predsodkov ter s posluhom za demokratične odnose v skupnosti. Zvonar-Predanova je ob koncu 80. let s kritičnim in odločnim pisanjem, takrat za tednik 7D, spremljala razpad nekdanje Jugoslavije in odločilne dogodke na Roški. V 90. je dosegla strokovno zrelost in začela pisati za notranjepolitično uredništvo Večera. Po mnenju podeljevalcev nagrade nagrajenko odlikujejo predvsem izvirna izbira in izzivalna razčlemba najbolj vročih tem slovenskega političnega prizorišča. Med drugim se je ukvarjala z manipulacijami oblasti in dogajanjem v pravosodju, ob tem pa je bila predvsem odločna zagovornica šibkejših v družbi. V utemeljitvi so pri skladu poudarili še prodorne intervjuje, ki jih je nagrajenka opravila z znanimi domačimi in tujimi sogovorniki. Je izvrstna spraševalka, provokativna, nepopustljiva, a kljub vsemu vljudna in spoštljiva, so med drugim v utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisali pri Jurčičevem skladu. Dejan Steinbuch se je z novinarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti pri ljubljanski Študentski tribuni, po njenem propadu pa se je preselil v zahtevnejša glasila. Članke in komentarje je pisal za Mag, sodeloval pri reviji Zvon, objavljal razmišljanja in eseje v Novi reviji, med drugim je objavil tudi esej v zborniku Sproščena Slovenija. V zadnjem času se je kot vešč organizator izkazal pri mesečniku Ampak, kjer objavlja tudi politične eseje. Odbor Jurčičevega sklada ga je označil za izrazitega, pogumnega novinarja, ki je ob pogosti sprevrženosti oblasti zahteval pluralnost medijev, napadal korupcijo in vse, kar razkraja narod. V njegovem delu je opaziti čut za vrednote, predvsem v njegovih proznih delih pa se kaže literarna nadarjenost.
Primer Rogelj predan policiji
02. 03. 2001 00.00
Ministrstvo za šolstvo je dokumentacijo v zvezi s primerom domnevnega zmagovalca neuradnega računalniškega svetovnega prvenstva Matjaža Roglja predala Policijski upravi Ljubljana, saj so kriminalisti po službeni dolžnosti začeli z zbiranjem dokazov, je povedal predstavnik za odnose z javnostmi v ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Tone Vrhovnik Straka.
Za ombudsmana 23 kandidatov
09. 02. 2001 00.00
Na poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic je urad predsednika republike prejel 23 predlogov možnih kandidatov za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Kandidati so: Brigita Bavčar, Anton Bergauer, Janez Brezovec, Milan Cerar, Vojko Flis, Jurica Grakalič, Matjaž Hanžek, Jožef Jarh, Stojan Jež, Erik Karič, Simona Kodrič, Vera Kozmik-Vodušek, Stanko Kračun, Mihaela Logar, Franc Majcen, Neva Miklavčič-Predan, Karlo Drago Novak, Janez Obreza, Milena J. Pribac, Milan Robič, Mitja Stupan, Rado Škofic in Irena Virant. Predsednik republike Milan Kučan bo v kratkem povabil vodje poslanskih skupin ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti na posvetovanje o kandidatu za varuha človekovih pravic.
Kandidati za varuha človekovih pravic
08. 02. 2001 00.00
Ivo Bizjak, prvi favorit predsednika Kučana, da ponovno zasede mesto varuha človekovih pravic, je postal žrtev lastne, pomladne koalicije. Socialdemokrati so mu odrekli podporo, vzrok naj bi bila Depala vas, saj je bil takrat minister za notranje zadeve. Darji Lavtižar Bebler, nekdanji poslanki Liberalne demokracije, prav tako ni uspelo prepričati koalicijskih kolegov. V ljudski stranki in Stranki mladih Slovenije so se v zadnjem hipu premislili in glasovali proti Beblerjevi. Tako je propadel še drugi poskus, da Slovenija dobi novega varuha človekovih pravic.
Ministrstvo za sanacijo plazu
13. 01. 2001 00.00
Ministrstvo za okolje in prostor je v četrtek, 11. januarja, od Uprave za zaščito in reševanje prevzelo usmerjanje aktivnosti za trajno sanacijo zemeljskega plazu v Logu pod Mangartom, so sporočili iz omenjene uprave.
Beblerjeva ni dobila podpore
19. 12. 2000 00.00
Državni zbor ni podprl predloga predsednika države Milana Kučana, ki je za varuhinjo človekovih pravic predlagal Darjo Lavtižar - Bebler. Beblerjeva je dobila 57 glasov, proti je bilo 23 poslancev, za izvolitev pa bi potrebovala 60 glasov.
Zavrnjena pobuda Miklavčič Predanove
19. 12. 2000 00.00
Ustavno sodišče je zavrglo pobudo Neve Miklavčič Predan za oceno ustavnosti in zakonitosti akta predsednika republike, s katerim predlaga kandidatko Darjo Lavtižar Bebler v izvolitev za varuhinjo človekovih pravic, saj niso podane procesne predpostavke za začetek postopka pred ustavnim sodiščem. Predmet presoje v postopku za oceno ustavnosti oz. zakonitosti po zakonu o ustavnem sodišču je namreč lahko le predpis ali splošen akt, izdan za izvrševanje javnega pooblastila. Predlog, s katerim predsednik republike predlaga v izvolitev kandidata za varuha človekovih pravic pa ni predpis niti splošen akt.
Predanova apelira tudi na poslance
16. 12. 2000 00.00
Neva Miklavčič Predan, ki je kandidirala za varuhinjo človekovih pravic in ki je v četrtek na ustavno sodišče vložila pobudo za zadržanje glasovanja o kandidaturi Darje Lavtižar Bebler za ombudsmanko, je hkrati poslance državnega zbora pozvala, naj ne glasujejo za Beblerjevo, katere izvolitev je državnemu zboru v torek predlagal predsednik republike Milan Kučan, "ker je prišlo v postopku njene kandidature do nezakonitosti".
Pobuda za zadržanje glasovanja
15. 12. 2000 00.00
Neva Miklavčič Predan, ki je kandidirala za varuhinjo človekovih pravic, je na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa in splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnega pooblastila zoper predsednika republike Milana Kučana. V pobudi predlaga, da se za izvolitev varuha glasuje o vseh 22 v zakonitem roku prijavljenih kandidatih, ne pa tudi o po preteku zakonsko določenega roka prijavljeni kandidatki Darji Lavtižar-Bebler, katere kandidatura je po mnenju Predanove nelegitimna.
Kandidati za ombudsmana in sodnika ustavnega sodišča
03. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan bo v četrtek, 7. decembra, z vodji poslanskih skupin in poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti opravil posvete o kandidatih za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic in za sodnika ustavnega sodišča.
Zgodovina političnega gledališča
23. 11. 2000 00.00
V knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega je pod redno številko 131 izšla nova knjiga znamenitega nemškega gledališkega teoretika in zgodovinarja, teatrologa in kritika, sourednika revije Theater Heute, dramaturga, esejista in urednika Siegfrieda Melchingerja z naslovom Zgodovina političnega gledališča v mojstrskem prevodu velike poznavalke nemškega gledališča Mojce Kranjc. Knjižnico ureja Alja Predan, ki je s prevajalko in dolgoletnim pozornim spremljevalcem gledališkega dogajanja Vasjo Predanom novost predstavila v MGL. Zgodovina političnega gledališča je prvič izšla leta 1971 in je Melchingerjeva najbolj znana knjiga. Kot je na zavihku knjige zapisala prevajalka Kranjčeva, je neposredno pobudo za njen nastanek treba iskati v burnosti družbenih dogajanj v drugi polovici šestdesetih let in v politiziranosti takratnega gledališča, a njen pomen nikakor ni časovno pogojen.
Finale Borštnikovega srečanja
29. 10. 2000 00.00
Na Borštnikovem srečanju (BS) je bila pred velikim finalom včeraj na sporedu še zadnja tekmovalna predstava. To je bil Molierov Don Juan ali Kamnita gostija v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Sobotni večer v gledališkem Mariboru je sklenil koncert Vlada Kreslina s skupino Mali bogovi. Današnji dan 35. BS bo t.i. dan gledaliških
KSU ohranja svojo identiteto
09. 10. 2000 00.00
Krščansko socialna unija (KSU) kljub sodelovanju z Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) ne izgublja svoje lastne identitete. Zavzemajo se za ohranitev javne mreže zdravstvenega varstva, celovitost Piranskega zaliva, izboljšanje delovanja pravosodnega sistema, vojaško nevtralnost Slovenije ter idejno nevtralno šolstvo, kritični pa so do liberalnega kapitalizma, avstrijskega lobija, ki si prizadeva za pridobitev slovenskega premoženja ter politizacije cerkve. Sicer pa jih z ZLSD združuje praktično enak socialni program in odnos do preteklosti, so povedali udeleženci današnje tiskovne konference KSU, predsednik Franc Miklavčič ter trije od štirih kandidatov KSU na listi ZLSD, Barbara Miklavčič, Neva Miklavčič Predan ter Andrej Magajna.
Uveljavitev konvencije o otrokovih pravicah
09. 10. 2000 00.00
Forum staršev za otrokove pravice, ki deluje znotraj Helsinškega monitorja Slovenije (HMS), se zavzema za uveljavitev konvencije o otrokovih pravicah, ki naj bi jo slovenski šolski sistem kršil. Konvencija o otrokovih pravicah omogoča in tudi zahteva, da jo v državah podpisnicah uporabljajo neposredno ne glede na stanje v domači zakonodaji, je poudarila predsednica HMS Neva Miklavčič Predan. Po njeni oceni je slovenski šolski sistem namreč neustrezen, saj zanemarja dejanske potrebe in zmogljivosti otrok ter odraščajoče mladine in jih potiska v malodušje. Vzgoja otrok in razvoj čustvene inteligence pa nimata prostora v sedanjem liberalnem šolskem sistemu. Forum staršev se tako zavzema za odpravo točkovnega sistema in eksternega preverjanja znanja iz osnovnih šol.
Bizjaku potekel mandat
29. 09. 2000 00.00
Danes poteče mandat varuhu človekovih pravic Ivan Bizjaku, ki je bil na to mesto izvoljen leta 1994. Za njegovega naslednika se poteguje 22 kandidatov, med najbolj znanimi imeni pa so Vera Kozmik, Mateja Kožuh Novak, Sonja Lokar, Biserka Marolt Meden, Neva Miklavčič Predan, Irena Virant in Ladislav Troha.
Dva kandidata za ustavnega sodnika
29. 09. 2000 00.00
Na poziv predsednika republike Milana Kučana za zbiranje predlogov možnih kandidatov za eno prosto mesto sodnika ustavnega sodišča sta se prijavila dva kandidata, in sicer poslanec ZLSD in redni profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti Ciril Ribičič in okrožni sodnik svetnik iz Maribora Božidar Merc.
Meja v Piranskem zalivu je že narisana?
28. 09. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je zanikalo pisanje novinarja Vlada Zagorca v včerajšnji izdaji Večernjega lista pod naslovom Meja v Piranskem zalivu je že narisana. Ministrstvo poudarja, da hrvaškim oblastem doslej ni bil predan še noben dokument, ki bi zarisoval mejo v Piranskem zalivu, zato navedbe novinarja ne držijo. Po trditvah hrvaškega dnevnika je vest, da je predlog hrvaško-slovenske morske meje že na papirju, potrdil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Narisana naj bi bila tako, da zadovolji tako hrvaški interes, da zadrži neposredno mejo z Italijo, kot tudi interes Slovenije za neposreden dostop iz slovenskega teritorialnega morja do mednarodnih voda Jadrana in za celovitost Piranskega zaliva.
Forum staršev za otrokove pravice
22. 05. 2000 15.32
Zaradi domnevno vse večjega števila pritožb staršev zoper kršitve otrokovih pravic v šolah in na nekaterih drugih področjih je v okviru Helsinškega monitorja Slovenije začel delovati Forum staršev za otrokove pravice, s katerim naj bi po besedah Neve Miklavčič-Predan starši prispevali k demokratizaciji šolstva ter kot skrbniki svojih otrok postali enakopravni sogovorniki šolskim ustanovam na vseh ravneh.
HMS je dnevno odprta organizacija
06. 05. 2000 13.43
<A HREF=http://meltingpot.fortunecity.com/iceland/363/index.html target=_blank> Helsinški monitor Slovenije </A> (HMS) je formalno nastal leta 1995, z delovanjem pa so kot neformalna skupina začeli že leto pred tem, ko so poskušali preprečevati izvrševanje deložacij iz vojaških stanovanj. Marca leta 1995 so uspeli doseči začasni moratorij na deložacije, ki je veljal do leta 1998.
Zadnja premiera na velikem odru MGL
20. 04. 2000 08.44
Psihokomedijo Histerija s podnaslovom Fragmenti analize obsesivne nevroze znanega angleškega dramatika Terryja Johnsona bodo kot zadnjo premiero letošnje sezone v prevodu Alje Predan in režiji Mateje Koležnik v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili danes, ob 19.30. Igrajo Peter Ternovšek, gost iz SNG Maribor, v vlogi Sigmunda Freuda, Bernarda Oman kot Jessica, Jožef Ropoša v vlogi Abrahama Yahude in Gašper Tič kot Salvador Dali. Scenografijo je zasnovala Meta Hočevar, kostume Alan Hranitelj, glasbo je napisal Mitja Vrhovnik Smrekar.
Spraševanje o svetu na podlagi Hamleta
04. 04. 2000 16.28
Zijah Sokolovič, igralec in režiser več uspešnic Mestnega gledališča ljubljanskega (npr. Zažgi, Norci iz Helma) se je lotil prve slovenske uprizoritve drame Fortinbras je pijan, ki bo premiero doživela v četrtek, 6. aprila. Delo sodobnega poljskega pisca Janusza Glowackega v prevodu Alje Predan, ki je sodelovala z ansamblom tudi kot dramaturginja, je zgodba danskega kraljeviča Hamleta z drugega gledišča, kar je avtorju omogočilo spregovoriti o današnjem svetu in naših zagatah v njem. Med ključnimi vprašanji, ki jih zastavlja uprizoritev, Sokolovič opozarja npr. na ta: je Hamlet res drugačen od nas ali je le plod človeške potrebe po idolu? Ali Fortinbras prinaša nov svet, ali pa reprizo propada?
Deložacije iz vojaških stanovanj
14. 03. 2000 15.22
Helsinški monitor Slovenije (HMS) si že pet let s prepričevanjem in vplivanjem na slovensko oblast prizadeva doseči, da bi prenehali deložacije državljanov, ki stanovanja zasedajo upravičeno z odločbami. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica HMS Neva Miklavčič-Predan, pa nove, za letošnje leto napovedane deložacije kažejo, da se vlada in ministrstvo za obrambo t.i. novim nacionalizacijam ne nameravata odreči.
MGL z novo predstavo ''1821''
13. 01. 2000 19.06
Mestno gledališče ljubljansko (MGL) bo drevi krstilo domačo noviteto z naslovom ''1821'', ki so jo podpisali kar trije avtorji, namreč Milan Dekleva, Mojca Kranjc in Alja Predan. Prizorišče igre je Ljubljana, zgodovinska iztočnica pa Ljubljanski kongres tega leta 1821, ko je današnja slovenska prestolnica, tedaj pa zaspano avstrijsko podeželsko mesto za štiri mesece postalo mesto srečanj vladarjev in drugih odličnikov iz Avstrije, Prusije in Rusije. Delo, v katero so vpletene še usode mlade porajajoče se slovenske inteligence in ki v grobem ponazarja ideološki spopad med absolutizmom in liberalizmom, je zrežiral Zvone Šedlbauer, nastopa pa celotni ansambel ljubljanskega mestnega gledališča skupaj z več gostujočimi igralci. Kot dramaturga sta pri postavitvi predstave sodelovala Igor Lampret in Tina Kosi, okrog 150 kostumov pa je ustvarila Alenka Bartl. Glasbo je v sozvočju s tedanjim časom napisal Urban Koder.
Igralska umetnost Mihaila Čehova
10. 11. 1999 20.47
V zbirki Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega je izšla knjiga z naslovom Igralska umetnost Mihaila Čehova. Prevod je delo Vanje Slapar Ljubutin v sodelovanju z Viktorjem Ljubutinom. Novost, namenjena predvsem gledališkim umetnikom, prinaša znano tehniko za igralce, metodo Stanislavski, ki pa je bila pri nas že nekaj let v zatonu. Poleg avtorjeve leta 1946 prvič izdane ter 95 popravljene in dopoljnjene knjige Igralska tahnika, ki je v celoti prevedena, sta prevajalca sestavila še izbor njegovih člankov, intervjujev in pisem. Novost je tako nekakšen učbenik za gledališke igralce in režiserje, obogaten z ilustracijami posameznih vaj.
Papež Janez Pavel II. razglasil Slomška za blaženega
19. 09. 1999 17.21
Papež Janez Pavel II. je prispel v Maribor na svoj drugi obisk v Slovenijo, potem ko je bil v naši državi že maja 1996. Papež je po prihodu na mariborsko letališče, kjer so ga med drugim sprejeli predsednik države Milan Kučan, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, mariborski škof Franc Kramberger ter apostolski nuncij nadškof Edmund Farhat, s papamobilom prispel na Betnavo v Mariboru, kjer ga je pozdravilo okoli 170.000 ljudi.
Teksačani lahko nezaželene novorojenčke oddajo v bolnice
09. 09. 1999 07.37
V ameriški zvezni državi Teksas bodo lahko starši svoje novorojenčke, če ti niso zaželeni, v prihodnje oddali v bolnišnice, ne da bi jim zato grozil kazenski pregon. Osebje v bolnišnicah bo v prihodnje prevzemalo pravno skrb za oddanega novorojenčka, ki bo kasneje predan pristojnim centrom za socialno delo.
Nasilna akcija v romskem naselju
06. 08. 1999 13.26
Nevladna organizacija za človekove pravice Helsinški monitor Slovenije (HMS) je na novinarski konferenci opozorila na sporen način nedavne usmrtitve 211 psov v izključno 21 romskih naseljih na širšem območju Dolenjske in Bele Krajine. Po besedah predsednice HMS Neve Miklavčič Predan je bila omenjena akcija, ki je bila izvedena po naročilu republiške veterinarske uprave, skrajno nasilno in etnično usmerjena, zato bi odgovornost za omenjeno dejanje moralo prevzeti ministrstvo za kmetijstvo. Za HMS je sporen zlasti način izvedbe omenjene akcije, saj so po njihovih besedah predstavniki Veterinarskega zavoda Slovenije v sodelovanju s policijo, veterinarsko inšpekcijo in člani novomeškega lovskega društva nenapovedano prišli v romska naselja, v katerih so v treh dneh ob prisotnosti odraslih in otrok postrelili ali z evtanazijskimi iglami usmrtili več kot 200 romskih psov, tako necepljenih kot cepljenih.
Sprejet lokacijski načrt za avtocestni odsek Vučja vas - Beltinci
05. 08. 1999 16.16
Vlada je na zadnji redni seji pred počitnicami sprejela tudi uredbo o lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Vučja vas - Beltinci.
Avtocestni obroč okrog Ljubljane do konca avgusta
16. 07. 1999 17.29
Vzhodna avtocestna obvoznica Ljubljana bo po zagotovilih predstavnikov družbe za avtoceste (DARS) za promet odprta konec prihodnjega meseca. Trenutno potekajo na približno 11-kilometrskem avtocestnem odseku zaključna dela, med drugim tudi oprema predora Golovec, ki bo edini dvocevni, tripasovni predor v Sloveniji.