Predan
KSU ohranja svojo identiteto
09. 10. 2000 00.00
Krščansko socialna unija (KSU) kljub sodelovanju z Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) ne izgublja svoje lastne identitete. Zavzemajo se za ohranitev javne mreže zdravstvenega varstva, celovitost Piranskega zaliva, izboljšanje delovanja pravosodnega sistema, vojaško nevtralnost Slovenije ter idejno nevtralno šolstvo, kritični pa so do liberalnega kapitalizma, avstrijskega lobija, ki si prizadeva za pridobitev slovenskega premoženja ter politizacije cerkve. Sicer pa jih z ZLSD združuje praktično enak socialni program in odnos do preteklosti, so povedali udeleženci današnje tiskovne konference KSU, predsednik Franc Miklavčič ter trije od štirih kandidatov KSU na listi ZLSD, Barbara Miklavčič, Neva Miklavčič Predan ter Andrej Magajna.
Uveljavitev konvencije o otrokovih pravicah
09. 10. 2000 00.00
Forum staršev za otrokove pravice, ki deluje znotraj Helsinškega monitorja Slovenije (HMS), se zavzema za uveljavitev konvencije o otrokovih pravicah, ki naj bi jo slovenski šolski sistem kršil. Konvencija o otrokovih pravicah omogoča in tudi zahteva, da jo v državah podpisnicah uporabljajo neposredno ne glede na stanje v domači zakonodaji, je poudarila predsednica HMS Neva Miklavčič Predan. Po njeni oceni je slovenski šolski sistem namreč neustrezen, saj zanemarja dejanske potrebe in zmogljivosti otrok ter odraščajoče mladine in jih potiska v malodušje. Vzgoja otrok in razvoj čustvene inteligence pa nimata prostora v sedanjem liberalnem šolskem sistemu. Forum staršev se tako zavzema za odpravo točkovnega sistema in eksternega preverjanja znanja iz osnovnih šol.
Bizjaku potekel mandat
29. 09. 2000 00.00
Danes poteče mandat varuhu človekovih pravic Ivan Bizjaku, ki je bil na to mesto izvoljen leta 1994. Za njegovega naslednika se poteguje 22 kandidatov, med najbolj znanimi imeni pa so Vera Kozmik, Mateja Kožuh Novak, Sonja Lokar, Biserka Marolt Meden, Neva Miklavčič Predan, Irena Virant in Ladislav Troha.
Dva kandidata za ustavnega sodnika
29. 09. 2000 00.00
Na poziv predsednika republike Milana Kučana za zbiranje predlogov možnih kandidatov za eno prosto mesto sodnika ustavnega sodišča sta se prijavila dva kandidata, in sicer poslanec ZLSD in redni profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti Ciril Ribičič in okrožni sodnik svetnik iz Maribora Božidar Merc.
Meja v Piranskem zalivu je že narisana?
28. 09. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je zanikalo pisanje novinarja Vlada Zagorca v včerajšnji izdaji Večernjega lista pod naslovom Meja v Piranskem zalivu je že narisana. Ministrstvo poudarja, da hrvaškim oblastem doslej ni bil predan še noben dokument, ki bi zarisoval mejo v Piranskem zalivu, zato navedbe novinarja ne držijo. Po trditvah hrvaškega dnevnika je vest, da je predlog hrvaško-slovenske morske meje že na papirju, potrdil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Narisana naj bi bila tako, da zadovolji tako hrvaški interes, da zadrži neposredno mejo z Italijo, kot tudi interes Slovenije za neposreden dostop iz slovenskega teritorialnega morja do mednarodnih voda Jadrana in za celovitost Piranskega zaliva.
Forum staršev za otrokove pravice
22. 05. 2000 15.32
Zaradi domnevno vse večjega števila pritožb staršev zoper kršitve otrokovih pravic v šolah in na nekaterih drugih področjih je v okviru Helsinškega monitorja Slovenije začel delovati Forum staršev za otrokove pravice, s katerim naj bi po besedah Neve Miklavčič-Predan starši prispevali k demokratizaciji šolstva ter kot skrbniki svojih otrok postali enakopravni sogovorniki šolskim ustanovam na vseh ravneh.
HMS je dnevno odprta organizacija
06. 05. 2000 13.43
<A HREF=http://meltingpot.fortunecity.com/iceland/363/index.html target=_blank> Helsinški monitor Slovenije </A> (HMS) je formalno nastal leta 1995, z delovanjem pa so kot neformalna skupina začeli že leto pred tem, ko so poskušali preprečevati izvrševanje deložacij iz vojaških stanovanj. Marca leta 1995 so uspeli doseči začasni moratorij na deložacije, ki je veljal do leta 1998.
Zadnja premiera na velikem odru MGL
20. 04. 2000 08.44
Psihokomedijo Histerija s podnaslovom Fragmenti analize obsesivne nevroze znanega angleškega dramatika Terryja Johnsona bodo kot zadnjo premiero letošnje sezone v prevodu Alje Predan in režiji Mateje Koležnik v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili danes, ob 19.30. Igrajo Peter Ternovšek, gost iz SNG Maribor, v vlogi Sigmunda Freuda, Bernarda Oman kot Jessica, Jožef Ropoša v vlogi Abrahama Yahude in Gašper Tič kot Salvador Dali. Scenografijo je zasnovala Meta Hočevar, kostume Alan Hranitelj, glasbo je napisal Mitja Vrhovnik Smrekar.
Spraševanje o svetu na podlagi Hamleta
04. 04. 2000 16.28
Zijah Sokolovič, igralec in režiser več uspešnic Mestnega gledališča ljubljanskega (npr. Zažgi, Norci iz Helma) se je lotil prve slovenske uprizoritve drame Fortinbras je pijan, ki bo premiero doživela v četrtek, 6. aprila. Delo sodobnega poljskega pisca Janusza Glowackega v prevodu Alje Predan, ki je sodelovala z ansamblom tudi kot dramaturginja, je zgodba danskega kraljeviča Hamleta z drugega gledišča, kar je avtorju omogočilo spregovoriti o današnjem svetu in naših zagatah v njem. Med ključnimi vprašanji, ki jih zastavlja uprizoritev, Sokolovič opozarja npr. na ta: je Hamlet res drugačen od nas ali je le plod človeške potrebe po idolu? Ali Fortinbras prinaša nov svet, ali pa reprizo propada?
Deložacije iz vojaških stanovanj
14. 03. 2000 15.22
Helsinški monitor Slovenije (HMS) si že pet let s prepričevanjem in vplivanjem na slovensko oblast prizadeva doseči, da bi prenehali deložacije državljanov, ki stanovanja zasedajo upravičeno z odločbami. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica HMS Neva Miklavčič-Predan, pa nove, za letošnje leto napovedane deložacije kažejo, da se vlada in ministrstvo za obrambo t.i. novim nacionalizacijam ne nameravata odreči.
MGL z novo predstavo ''1821''
13. 01. 2000 19.06
Mestno gledališče ljubljansko (MGL) bo drevi krstilo domačo noviteto z naslovom ''1821'', ki so jo podpisali kar trije avtorji, namreč Milan Dekleva, Mojca Kranjc in Alja Predan. Prizorišče igre je Ljubljana, zgodovinska iztočnica pa Ljubljanski kongres tega leta 1821, ko je današnja slovenska prestolnica, tedaj pa zaspano avstrijsko podeželsko mesto za štiri mesece postalo mesto srečanj vladarjev in drugih odličnikov iz Avstrije, Prusije in Rusije. Delo, v katero so vpletene še usode mlade porajajoče se slovenske inteligence in ki v grobem ponazarja ideološki spopad med absolutizmom in liberalizmom, je zrežiral Zvone Šedlbauer, nastopa pa celotni ansambel ljubljanskega mestnega gledališča skupaj z več gostujočimi igralci. Kot dramaturga sta pri postavitvi predstave sodelovala Igor Lampret in Tina Kosi, okrog 150 kostumov pa je ustvarila Alenka Bartl. Glasbo je v sozvočju s tedanjim časom napisal Urban Koder.
Igralska umetnost Mihaila Čehova
10. 11. 1999 20.47
V zbirki Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega je izšla knjiga z naslovom Igralska umetnost Mihaila Čehova. Prevod je delo Vanje Slapar Ljubutin v sodelovanju z Viktorjem Ljubutinom. Novost, namenjena predvsem gledališkim umetnikom, prinaša znano tehniko za igralce, metodo Stanislavski, ki pa je bila pri nas že nekaj let v zatonu. Poleg avtorjeve leta 1946 prvič izdane ter 95 popravljene in dopoljnjene knjige Igralska tahnika, ki je v celoti prevedena, sta prevajalca sestavila še izbor njegovih člankov, intervjujev in pisem. Novost je tako nekakšen učbenik za gledališke igralce in režiserje, obogaten z ilustracijami posameznih vaj.
Papež Janez Pavel II. razglasil Slomška za blaženega
19. 09. 1999 17.21
Papež Janez Pavel II. je prispel v Maribor na svoj drugi obisk v Slovenijo, potem ko je bil v naši državi že maja 1996. Papež je po prihodu na mariborsko letališče, kjer so ga med drugim sprejeli predsednik države Milan Kučan, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, mariborski škof Franc Kramberger ter apostolski nuncij nadškof Edmund Farhat, s papamobilom prispel na Betnavo v Mariboru, kjer ga je pozdravilo okoli 170.000 ljudi.
Teksačani lahko nezaželene novorojenčke oddajo v bolnice
09. 09. 1999 07.37
V ameriški zvezni državi Teksas bodo lahko starši svoje novorojenčke, če ti niso zaželeni, v prihodnje oddali v bolnišnice, ne da bi jim zato grozil kazenski pregon. Osebje v bolnišnicah bo v prihodnje prevzemalo pravno skrb za oddanega novorojenčka, ki bo kasneje predan pristojnim centrom za socialno delo.
Nasilna akcija v romskem naselju
06. 08. 1999 13.26
Nevladna organizacija za človekove pravice Helsinški monitor Slovenije (HMS) je na novinarski konferenci opozorila na sporen način nedavne usmrtitve 211 psov v izključno 21 romskih naseljih na širšem območju Dolenjske in Bele Krajine. Po besedah predsednice HMS Neve Miklavčič Predan je bila omenjena akcija, ki je bila izvedena po naročilu republiške veterinarske uprave, skrajno nasilno in etnično usmerjena, zato bi odgovornost za omenjeno dejanje moralo prevzeti ministrstvo za kmetijstvo. Za HMS je sporen zlasti način izvedbe omenjene akcije, saj so po njihovih besedah predstavniki Veterinarskega zavoda Slovenije v sodelovanju s policijo, veterinarsko inšpekcijo in člani novomeškega lovskega društva nenapovedano prišli v romska naselja, v katerih so v treh dneh ob prisotnosti odraslih in otrok postrelili ali z evtanazijskimi iglami usmrtili več kot 200 romskih psov, tako necepljenih kot cepljenih.
Sprejet lokacijski načrt za avtocestni odsek Vučja vas - Beltinci
05. 08. 1999 16.16
Vlada je na zadnji redni seji pred počitnicami sprejela tudi uredbo o lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Vučja vas - Beltinci.
Avtocestni obroč okrog Ljubljane do konca avgusta
16. 07. 1999 17.29
Vzhodna avtocestna obvoznica Ljubljana bo po zagotovilih predstavnikov družbe za avtoceste (DARS) za promet odprta konec prihodnjega meseca. Trenutno potekajo na približno 11-kilometrskem avtocestnem odseku zaključna dela, med drugim tudi oprema predora Golovec, ki bo edini dvocevni, tripasovni predor v Sloveniji.
MNZ zanika dejstva, ki jih navaja predsednica HMS
24. 03. 1999 07.41
MNZ v zvezi z izjavami predsednice Helsinškega monitorja Slovenije (HMS) Neve Miklavčič Predan, s katerimi znova odpira vprašanje izbrisa tujcev iz registra prebivalstva, pojasnjuje, da dejstva, ki jih predsednica HMS navaja, niso točna. Miklavčičeva je namreč na ponedeljkovi novinarski konferenci opozorila, da je ustavno sodišče v začetku letošnjega februarja razveljavilo nezakoniti izbris 130.000 nekdanjih državljanov iz registra stalnih prebivalcev Slovenije. Ustavno sodišče je, kot so sporočili z MNZ, 4. februarja letos odločilo, da je zakon o tujcih v neskladju z ustavo, ker ne določa pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje oseb z območja nekdanje Jugoslavije po preteku roka, v katerem bi lahko zaprosile za sprejem v državljanstvo RS, če tega niso storile, ali po dnevu, ko je postala odločba o nesprejemu v slovensko državljanstvo dokončna. To neskladnost je zakonodajalec dolžan odpraviti v roku šestih mesecev od dneva objave odločbe v uradnem listu. Odločba vsebuje tudi ugotovitev, da določba prvega odstavka 16. člena zakona o tujcih ni v neskladju z ustavo, in odločitev, da se ukrep prisilne odstranitve tujca za obravnavano kategorijo tujcev ne sme izreči za čas do odprave ugotovljene neskladnosti.
Razveljavitev nezakonitega izbrisa pomeni zmago Helsinškega monitorja
22. 03. 1999 15.26
Predsednica Helsinškega monitorja Slovenije (HMS) Neva Miklavčič Predan je na današnji novinarski konferenci opozorila, da je ustavno sodišče v začetku letošnjega februarja razveljavilo nezakoniti izbris 130.000 nekdanjih državljanov iz registra stalnih prebivalcev Slovenije, kar v tem združenju za človekove pravice štejejo za veliko zmago po petletnih prizadevanjih.
Helsinški monitor zavrača vladne kriterije v zvezi z vojaškimi stanovanji
04. 01. 1999 16.42
Helsinški monitor Slovenije (HMS) v celoti zavrača kriterije o načinih reševanja primerov nezakonitih vselitev v vojaška stanovanja, ki jih je konec minulega leta sprejela slovenska vlada, je danes na novinarski konferenci poudarila predsednica HMS Neva Miklavčič Predan.
Svet Borštnikovega srečanja potrdil program 33. Borštnikovega srečanja
25. 09. 1998 15.40
V Slovenskem narodnem gledališču (SNG) v Mariboru se je danes sestal svet Borštnikovega srečanja. Člani sveta so potrdili program 33. Borštnikovega srečanja, ki bo potekalo v Mariboru od 17. do 28. oktobra. Poleg tekmovalnih gledaliških predstav, ki jih je izbral selektor Veno Taufer, so v programu srečanja tudi številne okrogle mize o tekmovalnih predstavah in predstavitve sodelujočih gledališč.
Teden slovenske drame 1998 v Kranju
31. 03. 1998 09.34
V Prešernovem gledališču v Kranju bo od 1. do 10. aprila potekal 28. Teden slovenske drame. Gledališča oz. izvajalske skupine SLG Celje, MGL, gledališča Ptuj, LGL, SNG Drame Maribor, skupine KDO iz Ljubljane, Lutkovnega gledališča Maribor, gledališča Glej in Grapefruit iz Ljubljane, PDG iz Nove Gorice, SMG iz Ljubljane in Cafe teatra iz Ljubljane bodo uprizorili trinajst dramskih besedil izključno slovenskih avtorjev. Pred uvodno predstavo Svatba Rudija Šelige v režiji Matije Logarja in izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja bodo podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo lanskega leta (ki je bilo uprizorjeno, izdano ali poslano na natečaj).
V Sloveniji je 70 000 ljudi brez državljanstva
27. 01. 1998 17.28
Helsinški monitor Slovenije (HMS) ugotavlja, da je problem državljanstva v Sloveniji večji, kot zatrjuje notranje ministrstvo, saj je po njihovih ocenah v Sloveniji brez državljanstva približno 70.000 ljudi, je novinarjem zatrdila predsednica HMS Neva Miklavčič Predan. Vlada bi morala te primere takoj rešiti, še posebej 7.000 do 10.000 najnujnejših. HMS je do tako visoke številke prišel po pregledu poročila komisariata ZN za begunce in podatkov statističnega urada. Miklavčičeva je predstavila podatke iz poročila komisariata, v katerem je razvidno, da je bilo leta 1991 med dvema milijonoma prebivalcev Slovenije blizu 240.000 prebivalcev, ki niso bili Slovenci, 170.000 od 174.000, ki so za državljanstvo zaprosili, pa so ga tudi dobili.
Nova višina cestnine na cestninski postaji Dane
28. 11. 1997 17.54
Od jutri bo znašala cestnina za uporabo avtocestnega odseka Divača-Fernetiči za prvi cestninski razred 70 tolarjev, za drugi cestninski razred 110 tolarjev, za tretji cestninski razred 220 tolarjev, in za četrti cestninski razred 430 tolarjev. Višina cestnine na vseh ostalih cestninskih postajah ostane nespremenjena.