Projekt 20 za 20
ZLSD in hrvaška SDP za ureditev odnosov med državama
20. 02. 1999 15.45
Mednarodne konference z naslovom Hrvaška in evropske integracije, ki se je začela danes v Zagrebu, se je udeležil tudi predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor. Ob tej priložnosti se je sestal s predsednikom opozicijske Socialdemokratske stranke Hrvaške (SDP) Ivico Račanom.
Kako lahko ženska reče šefu ''ne''?
20. 02. 1999 14.59
''Kako reči šefu ne?'' je vprašanje, ki se ob nadlegovanju na delovnem mestu postavlja številnim ženskam po svetu in ki je, kot je pokazal istoimenski projekt v Sloveniji in na Hrvaškem, aktualno tudi v teh dveh državah. V Sloveniji je v projektu sodelovalo pet sindikatov, Ženski forum ZLSD, strokovnjaki pravne fakultete, vladni urad za žensko politiko in televizijska postaja POP TV. V času izvajanja projekta so se pridružili še Gospodarska zbornica Slovenije, Slovenske novice, Pravno informacijski center pri Sorošu in Center za raziskovanje javnega mnenja na FDV. Na Hrvaškem pa je projektno koalicijo sestavljalo pet najmočnejših hrvaških sindikatov, strokovnjaki pravne fakultete, mesečnik Zaposlena in nevladna ženska skupina Društvo za proučevanje tranzicije k demokraciji. V okviru splošnega obveščanja javnosti so v Sloveniji natisnili in razdelili 30.000 letakov in 6000 posterjev, sodelovali pa so tudi v kontaktnih oddajah v nekaterih lokalnih elektronskih medijih. Julija lani so vzpostavili še <A HREF=http://www.zlsd.si/zf/index.htmltarget=_blank>internet stran </A>. Problem spolnega nadlegovanja so skušali približati tudi mladim v osnovnih šolah, in sicer so pripravili tri specializirane obiske za mlade v zadnjih dveh razredih osnovnih šol. Analiza zakonodaje v okviru projekta je pokazala, da se spolno nadlegovanje na delovnem mestu niti ne omenja kot poseben problem v zakonodajah obeh držav. V veljavnem slovenskem zakonu o delovnih razmerjih npr. se govori samo o zlorabi pooblastil, delodajalcem niso naložene nikakršne s sankcijami podprte obveznosti, da preprečujejo spolno nadlegovanje na delovnem mestu, v kolektivnih pogodbah pa ta tema sploh ni omenjena. Tudi zato bo druga faza projekta namenjena spreminjanju zakonodaje, kolektivnih pogodb in razvijanje ustreznih politik preprečevanja spolnega nadlegovanja v konkretnih delovnih okoljih. Ocenjujejo, da se je zaradi njihovega dela v Sloveniji in na Hrvaškem bistveno povečala zavest javnosti o razširjenosti in teži problema spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, spremenil pa se je tudi odnos do tega vprašanja. Žrtve so dobile več informacij o svojih pravicah in o pravnih ter drugih sredstvih pomoči, ki so jim na voljo.
Jutri izstrelitev verjetno zadnje posadke na Mir
19. 02. 1999 11.01
Rusija se pripravlja na izstrelitev še zadnje posadke na vesoljsko postajo Mir, posadko pa sestavljajo Rus Viktor Afanasejev, Francoz Jean-Pierre Haignere in Slovak Ivan Bela. V soboto, ko je izstrelitev predvidena, pa bodo obeležili tudi 13. obletnico izstrelitve prvega modula na postajo Mir. Ruski strokovnjaki za vesolje, ki so zaposleni na tem projektu, pa vneto iščejo sredstva za ohranitev projekta tudi po avgustu, ko se bo posadka vrnila na Zemljo.
V Weimarju se bo začel uradni program kulturne prestolnice Evrope
19. 02. 1999 09.04
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog danes popoldne odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. <img src=/resslike/Weimar_zofa.jpg alt=''Vabljeni ste na ''naravni'' počitek'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT> Na programu Weimarja je več kot 300 gledaliških, plesnih, koncertnih in literarnih prireditev ter mednarodna srečanja mladih. Organizatorji pričakujejo, da bodo občinstvo iz Nemčije in tujine pritegnila takšna umetniška imena, kot so Robert Wilson, Peter Brook, Marina Abramović, Yehudi Menuhin, Zubin Mehta, Maurice Bejart in druga. V uradnem programu bodo sodelovali tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Najpomembnejši projekt Weimarja, nanovo koncipirani Geothejev muzej ob letošnji pesnikovi 250-letnici, še ni dokončan. To naj bi se zgodilo šele okrog 1. maja, ko naj bi 18,2 milijona mark vredno poslopje razkrilo skrivnost weimarskega klasika.
Michael Jackson naj bi sofinanciral odprtje univerz v Afriki
15. 02. 1999 16.43
Ameriški pevec Michael Jackson je pripravljen nameniti 75 milijonov funtov (122 milijonov dolarjev) za odprtje štirih univerz v Afriki, ki bi nosile njegovo ime. Po pisanju britanskega The Independent on Sunday je malezijski poslovnež Abdul Rahman ameriškega zvezdnika povabil, naj se pridruži konzorciju, ki mu predseduje, in ki je pripravlen v projekt vložiti 300 milijonov funtov. Na prihodnjih univerzah v Tuniziji, Gani, Keniji in Južnoafriški republiki naj bi poučevali predvsem komercialni študij, nanje pa se bo lahko vpisalo 32.000 študentov.
Odpuščanje Ericssonovih delavcev ne bo zajelo Avstralije
28. 01. 1999 07.51
Avstralski delavci Ericssona ostajajo po besedah predstavnikov avstralske podružnice Ericssona varni pred odpuščanjem, to pa bo prizadelo preostale zaposlene. Kot so pred dnevi napovedali vodilni v švedskem telekomunikacijskem gigantu Ericsson, nameravajo letos število zaposlenih po svetu zmanjšati za 11.000, od tega bodo na Švedskem odpustili 3300 ljudi. Ukinjanje delovnih mest je del programa zmanjševanja stroškov in prestrukturiranja. Za nove izdelke in sisteme je namreč potrebnega veliko manj delovnega vložka kot pri starih. Projekt instalacije na primer, za katerega so včasih potrebovali 12 tednov, zdaj opravijo v enem tednu s polovico manj delavci.
Koeln, Pariz in Ženeva za ''Enciklopedijo novih medijev''
26. 01. 1999 17.32
Internetni projekt Enciklopedija medijev naj bi se končal leta 2000.
Rusija uvedla izvozne dajatve na nafto in zemeljski plin
25. 01. 1999 18.17
Rusija je uvedla več izvoznih dajatev na goriva, je danes sporočila tiskovna agencija Interfax, sklicujoč se na vladne vire.
Na Kitajskem bodo imeli banko genetskih podatkov
25. 01. 1999 08.53
Na Kitajskem bodo kmalu odprli DNK banko genetskih podatkov kriminalcev, poroča kitajska agencija Xinhua. V prvi fazi bodo evidentirali 2.500 obsojencev, za ta projekt pa so namenili 2,5 milijona juanov (okoli 290.000 dolarjev). Vlada namerava oblikovati tudi nacionalno mrežo gentskih podatkov, da bi na ta način lažje ulovili pobegle obsojence, je povedal vodja Inštituta za sodno medicino in tehnologijo v Šanghaju.
Pariška nacionalna knjižnjica bo precej dražja
21. 01. 1999 10.22
Nova pariška nacionalna knjižnjica, več milijard vreden projekt preminulega nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitteranda, bo očitno še dražja, kot je kazalo sprva. Načrtovani stroški gradnje, ki znašajo okoli 2,4 milijarde mark, po trditvah finančnih revizorjev najbrž ne bodo zadostovali za celotno izpeljavo načrta. Še posebej pereče je vprašanje namestitve računalniškega sistema, ki naj bi po navedbah revizorjev zamujalo za najmanj pet let. Sicer knjižico postopoma odpirajo že od leta 1995, vendar pa so revizorji, ki so te dni poročilo o poteku gradnje knjižnice poslali Mitterandovemu nasledniku Jacquesu Chiracu, opozorili na ''številne anomalije in druge probleme tehnične narave''. Tudi letni stroški obratovanja kar za 300 milijonov mark presegajo načrtovane. Sicer je knjižnjica, ki nosi Mitterandovo ime, najdražji projekt nekdanjega francoskega predsednika, ki se je v obdobju svojega predsednikovanja v letih 1981 in 1995 v zgodovino zapisal tudi z gradnjo nove opere, piramide pred Louvrom in novim slavolokom zmage v sodobni pariški četrti La Defense.
Toyota v formuli 1 čez tri leta
20. 01. 1999 13.01
Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je sporočil, da bo leta 2002 vstopil v tekmovanje formule 1 z dirkalnikom lastne konstrukcije. Sedež moštva formule 1 naj bi bil v Koelnu. Novico je objavil nemški radio Koelnische Rundschau, uradno pa naj bi Toyota vstop v najelitnejše avtomobilistično tekmovanje potrdila v naslednjih dneh.
BMW načrtuje izdelavo novega modela avtomobila v tovarni Rover
11. 01. 1999 08.12
Nemško avtomobilsko podjetje BMW načrtuje, da bo vložilo 3,8 milijarde mark v tovarno Rover v angleškem Birminghamu za razvoj novega modela avtomobila, ki bi konkuriral Volkswagnovima modeloma polo in golf, je poročal nemški tednik Der Spiegel. 800 milijonov mark teh sredstev naj bi bilo namenjeno za posodobitev tovarne Longbridge, kjer so zaposleni decembra lani glasovali za program sanacije, ki je predvideval odpustitev 2500 delavcev. Analitiki napovedujejo, da bodo izgube Roverja za leto 1998 znašale 650 milijonov dolarjev, zato so mnogi vodilni predstavniki tovarne BMW skeptični nad načrti direktorja Bernda Pischetsriederja o izdelavi novega modela avtomobila. Izrazili so namreč bojazen, da bi projekt lahko ogrozil celotno tovarno BMW, ker dobiček od prodaje ne bi pokril izgub Roverja in investicije v angleško tovarno, je še poročal Der Spiegel.
Dogovor Azerbajdžana in Japonske o Iskanju nafte
01. 01. 1999 12.00
Azerbajdžanska naftna družba Socar je s konzorcijem japonskih naftnih družb sklenila dogovor o obnovi raziskovanje treh podvodnih nahajališč nafte v Kaspijskem morju. Projekt je vreden 2,3 milijarde dolarjev. Po ocenah azerbajdžanske družbe naj bi bilo v nahajališčih na dnu Kaspija za 75 do 90 milijonov ton nafte.
Spielberg pripravlja nov projekt
12. 12. 1998 14.04
Ameriški režiser Steven Spielberg, ki blagajne kinodvoran trenutno polni s filmom Reševanje vojaka Ryana, napoveduje nov projekt. Njegova producentska hiša DreamWorks bo namreč v sodelovanju s Twentieth Century Fox producirala njegov novi film Minority Report (Poročilo manjšine) s Tomom Cruisom v glavni vlogi. Gre za znanstveno-fantastični triler, ki ga bo posnel po zgodbi Philipa K. Dicka o pravosodnem sistemu prihodnosti, v katerem lovijo in obsojajo morilce, še preden zagrešijo umore.
Nov avtorski projekt Damirja Zlatarja Freyja: Igrati
08. 12. 1998 10.31
V petek, 11., in v soboto, 12. decembra, bo ob 20. uri v Tivolskem gradu v Ljubljani premiera najnovejšega avtorskega projekta režiserja Damirja Zlatarja Freyja, ki si je tokrat za predlogo vzel besedilo Igrati Gertrude Stein.
Gorenjska bo dobila sežigalnico komunalnih odpadkov
30. 11. 1998 17.53
Konzorcij CERO (Center za ravnanje z odpadki v gorenjski regiji) je danes na gradu Podvin s podjetjem Inženiring projekt podpisal pogodbo o izdelavi idejno-tehničnih zasnov za izgradnjo sežigalnice komunalnih odpadkov s spremljevalnimi objekti. Projekt se v celoti financira iz sredstev ministrstva za okolje in prostor ter programa Phare Evropske unije.
Najtežji zvon bo tehtal 30 ton
29. 11. 1998 09.09
V livarni v francoskem mestu Nantes bodo predvidoma 11. decembra ulili 30 ton težak zvon s premerom skoraj štiri metre. S tem zvonom bodo v Newportu v ameriški zvezni državi Kentucky oznanili 2000. obletnico. To bo najtežji zvon na svetu, medtem ko je doslej to veljalo za 24 ton težak zvon iz Nemčije. Zvon je namenjen trgovinsko-umetniškemu kompleksu Millenium Monument, ki ga krasi tudi 300 metrov visok zvonik. Zvon bodo na pot v ZDA poslali predvidoma januarja prihodnje leto, prvič pa naj bi zazvonil decembra leta 1999. Kasneje naj bi ga uporabljali le ob posebnih priložnostih. Projekt v vrednosti 120 milijonov dolarjev bo financiral sklad Millenium Monument Company, ki ga vodi pomembni industrialec iz Kentuckyja.
Nova cestna povezava od Grčije do Italije
24. 11. 1998 11.49
Grške in hrvaške oblasti se bosta v prvi polovici prihodnjega leta sestali zaradi načrtovanja nove - ''dalmatinske ceste'', ki naj bi bila predvsem boljša in varnejša povezava med Balkanom in Evropsko unijo. Cesta naj bi se začela v Grčiji, od tod pa naj bi naprej potekala čez Albanijo, Črno goro, Hrvaško, Bosno in preko Slovenije do Italije.
Pariz leta 2000 ne bo dobil novega Eifflovega stolpa
12. 11. 1998 11.48
Pariz v nasprotju z napovedmi ob praznovanju leta 2000 zaradi finančnih težav še ne bo dobil novega Eifflovega stolpa. Trije arhitekti so si namreč zamislili nov stolp, imenovan Zemljin stolp (La Tour de la Terre), ki bi bil visok 200 metrov (Eifflov stolp meri 319 metrov), postavili pa naj bi ga v vzhodnem delu Pariza, v 13. okrožju, kjer so zgradili že futuristično Francosko nacionalno knjižnico.
Portugalci odločajo o regionalni ureditvi
08. 11. 1998 10.37
Na Portugalskem se je začel referendum, na katerem bo približno 8,7 milijona portugalskih volilcev odločalo o razdelitvi države na osem regij. Z novo ureditvijo, ki jo označujejo kot reformo stoletja, želi socialistična vlada decentralizirati upravo in uvesti avtonomne regije z lastnimi parlamenti in vladami. Komunisti projekt podpirajo, konzervativne stranke pa mu nasprotujejo.
Daimler je odkupil Swatchev delež Smart Cara
06. 11. 1998 07.47
Švicarska skupina Swatch je svoj delež v projektu Smart Car prodala nemškemu gigantu Daimler-Benz. Miniaturni dvosed Smart Car je razvojni projekt podjetja Micro Compact Car AG, ki je skupno podjetje Daimler-Benza in švicarskega izdelovalca ročnih ur Swatch Group.
Filmi na pokopališču
03. 11. 1998 10.04
Bruseljski filmski muzej v prvih dneh novembra pripravlja poseben filmski dogodek - prikaz starih nemih filmov na pokopališču. Kot si je zamislil vodja projekta, nekdaj režiser, danes pa pisatelj, namestnik direktorja amsterdamskega filmskega muzeja in univerzitetni predavatelj, Belgijec Eric de Kuyper, bo vrsta pozabljenih nemih filmov z začetka stoletja prikazana v stari pokopališki delavnici, kjer so nekdaj izdelovali nagrobne spomenike. Dogodek se bo začel z večernim obhodom pokopališča v bruseljskem predmestju Laeken z baklami, potem pa se bo občinstvo namestilo med pozabljene nagrobne spomenike in gledalo stvaritve z začetnega obdobja kinematografije. Kot razlaga de Kuyper, bo takšno, za filmske projekcije nenavadno okolje, gledalcem pomagalo doumeti trdno vez med romantičnim kiparstvom poznega 19. stoletja in prvimi posnetimi filmi. Ta poseben projekt pa spada v širša prizadevanja bruseljskega filmskega muzeja za približanje teh pozabljenih filmov širšemu občinstvu. Kot poročajo belgijski mediji, so v načrtu še številne projekcije po različnih bruseljskih muzejih.
Fuji Bank bo zmanjšala število zaposlenih
28. 10. 1998 07.41
Ena največjih japonskih bank Fuji Bank bo v naslednjih treh letih zmanjšala število delovnih mest za 1200, poleg tega pa bo zaprla nekatere svoje enote. Zmanjšanje je del načrta prenove, ki ga bo omenjena banka izvajala doma in v enotah zunaj države. Fuji Bank bo zmanjšala število čezmejnih enot za polovico, doma pa bo zaprla okoli 50 enot. Trenutno ima 355 enot in 14.600 zaposlenih, projekt pa naj bi se končal marca 2001.
Modernizacija romunskega dela Džerdapa
23. 10. 1998 07.55
Švicarska družba Sultzer Hydro in nemška Asean Brown Boveri bosta sodelovali v projektu modernizacije hidroelektrarne na romunskem delu Džerdapa. Realizacija projekta naj bi omogočila izboljšanje signalnega sistema in povečanje proizvodnje elektrike za 15 do 20 odstotkov. Projekt, vreden 200 milijonov švicarskih frankov, bo predvidoma končan v šestletnem obdobju.
Živadinov na Borštnikovem srečanju
22. 10. 1998 16.55
V tekmovalni del letošnjega Boršnikovega srečanja je kot edina produkcija nepoklicnih gledališč iz lanske sezone uvrščen projekt Dragana Živadinova oz. Kozmokinetičnega kabineta Noordung z naslovom Obred poslavljanja (20. april 1995 ob 22. uri). Delo so sinoči izvedli v Ljubljani ter ga za občinstvo v Mariboru predvajali prek interneta. Avtor oz. atraktor Dragan Živadinov je na današnjem pogovoru na način hipertekstualnosti, kot ''metodo miselnega nakladanja'' imenuje sam, nagovoril predvsem mlado občinstvo, ki po njegovem mnenju danes na področju umetnosti edino lahko naredi kaj izvirnega. Potem ko je avantgarda na začetku stoletja na novo opredelila umetnost in umetniško delo, je izvirnost po prepričanju Živadinova tudi najbolj pomembna. Zato je ponosen, da si je 50-letni projekt zamislil kot prvi na svetu.
Začetek finančno največjega projekta v okviru Phare
17. 10. 1998 12.16
Ta teden so stekla dela na finančno največjem projektu doslej v okviru programa Evropske unije Phare za pomoč srednje- in vzhodnoevropskim državam. Gre za izgradnjo avtoceste na Poljskem, ki bo del avtocestne povezave Berlin-Varšava-Moskva. Projekt je skupaj vreden 180 milijonov ekujev. Od tega je iz programa Phare namenjenih 45 milijonov, prav toliko, t.j. 45 milijonov, bo prispeval poljski proračun, 90 milijonov pa bo kot posojilo prispevala Evropska investicijska banka (EIB).
NASA gradi laboratorij v Hondurasu
01. 10. 1998 16.02
Ameriška vesoljska agencija NASA je sklenila dogovor o gradnji 20 milijonov dolarjev vrednega laboratorija v Hondurasu, ki bo namenjen raziskavam klimatskih in atmosferskih sprememb.
Romunija se poteguje za udeležbo pri transportu nafte iz Kavkaza
28. 09. 1998 14.52
Romunija si želi postati tranzitna država za nafto iz Kavkaza in Kaspijskega morja. Ministrski predsednik Radu Vasile je danes ob mednarodni strokovni konferenci dejal, da naj bi Romunija zato navezala tesnejše stike z državami Kavkaza in si prizadevala za modernizacijo svoje infrastrukture, poroča romunska tiskovna agencija Rompres.
Madžarska podprla kandidaturo za nogometno EP
26. 09. 1998 10.17
Madžarska vlada je podprla skupno kandidaturo z Avstrijo za evropsko nogometno prvenstvo leta 2004. Časnik Nemzeti Sport je poročal, da bo projekt davkoplačevalce stal med 70 in 85 milijonov dolarjev.
Dan varnosti na internetu
25. 09. 1998 14.58
V organizaciji podjetja Infos v Cankarjevem domu danes poteka prireditev Dan varnosti na internetu, s poudarkom na problematiki varnosti v tem mediju. Poleg številnih strokovnih predavanj s področja varne uporabe interneta ter predstavitev ponudnikov interneta in drugih so v program vključili tudi video-telekonferenco ter Intronet stičišča slovenskega šolstva.