Projekt 20 za 20

Podpredsednik ZDA predlaga izstrelitev satelita za opazovanje planeta

15. 03. 1998 10.11

- Podpredsednik ZDA Al Gore je kongresu predlagal odobritev 20 milijonov dolarjev za izstrelitev satelita, ki bi dan in noč iz vesolja prenašal podobo sončne strani Zemlje. Satelitska podoba Zemlje naj bi bila po Gorovem mnenju do leta 2000 predvajana na internetu in televiziji ter bi pomagala k osveščanju ljudi po vsem svetu o ranljivosti planeta na katerem živimo. Znanstveniki pri Nasi že priplavljajo načrte za projekt, nekaterim pa se zdi zamisel neumestna. Nasprotniki iz vrst republikanske stranke menijo, da bi bilo neumno zapraviti 20 milijonov dolarjev proračunskega denarja, da bi ljudje sedeli pred televizijo in "pustili možgane na pašo". V primeru, da kongres ne bo odobril denarja, Gore pričakuje, da ga bo zbral s pomočjo zasebnih podjetij.

Letošnji 8. marec posvečen ženskam iz Afganistana

08. 03. 1998 12.01

Z današnjim dnem, praznikom žensk, kampanja za širjenju zavesti o grobem kršenju človekovih pravic žena v Afganistanu dosega vrhunec.

Podpis pisma o nameri za najem kredita pri EIB za avtocestni odsek Šentjakob-Blagovica

06. 03. 1998 12.40

Predsednik Evropske investicijske banke (EIB) Sir Brian Unwin in predsednik Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) Jože Brodnik sta danes v Ljubljani podpisala pismo o nameri za najem kredita pri EIB v višini 130 milijonov ekujev (približno 24 milijard tolarjev). DARS bo omenjena sredstva porabil za izgradnjo 20-kilometrskega odseka od Šentjakoba do Blagovice.

Lek: Kitajsko tržišče je velika priložnost

28. 02. 1998 12.20

Po prepričanju Igorja Kovača, direktorja področja Države v razvoju (DVR) v farmacevtski družbi Lek, kitajski trg nudi neslutene možnosti, ki bi jih moral Lek čimbolje izkoristiti. Že od lani potekajo pogovori s kitajskim farmacevtskim podjetjem Haimen o ustanovitvi skupnega mešanega podjetja za proizvodnjo farmacevtskih surovin in izdelkov, ki naj bi ga zgradili na Kitajskem. Kot je v pogovoru za Lekov časopis Kolektiv povedal Kovač, naj bi končno dovoljenje za skupni projekt, ki je trenutno v fazi priprave možnostne študije, predvidoma dobili do konca leta. Če bo projekt ostal v zdajšnjem obsegu, naj bi tovarno zgradili v dveh letih, leta 2001 pa naj bi stekla poskusna proizvodnja. "Med vsemi državami v razvoju je Kitajska gotovo tista država, katere potencial smo najmanj izkoristili. Glede na to, da podjetje potrebuje rast, smo ugotovili, da je Kitajska država, za katero si ne moremo privoščiti, da nas tam ne bi bilo," je med drugim pojasnil Kovač. Dodal je, da pa bo s projektom potrebno povezati še cel kup ostalih komercialnih dejavnosti, da bi lahko v celoti izkoristili potencial te azijske države.

Istrska županija bo razpisala natečaj za plinifikacijo Istre

22. 02. 1998 10.37

Istrska županija bo do konca letošnjega marca pozvala zainteresirane družbe, naj vložijo ponudbe za pridobitev koncesije za projekt izvedbe plinifikacije istrskega polotoka, so sporočili iz oddelka za gospodarstvo istrske županije. Z gradnjo magistralnega plinovoda od Casal Borsetti v Italiji do Karlovca, ki ga naj bi zgradili družbi Ina in Agip, bi se s tem energentom oskrbel osrednji in vzhodni del istrskega polotoka, medtem ko naj bi se za potrebe mest na zahodni istrski obali zgradili lokalni plinovod od Pule do Umaga. Na predlanskem prednatečaju je zanimanje za to storitev izkazalo devet tujih in domačih družb.

Svetovna banka Makedoniji dodelila posojilo

19. 02. 1998 08.45

Svetovna banka je Makedoniji dodelila posojilo v višini 35 milijonov dolarjev za obdobje 20 let, ki bo namenjeno financiranju projektov za posodobitev energetskega sistema v državi. Projekt predvideva obnovo distribucijske mreže za električno energijo ter obnovo šestih največjih makedonskih hidroelektrarn, v katerih proizvedejo 91 odstotkov električne energije. Odkar je leta 1993 Makedonija postala članica Svetovne banke, je od te ustanove dobila posojila v skupni vrednosti približno 375 milijonov dolarjev, s katerimi je financirala 12 različnih projektov.

Film o princesi Diani

10. 02. 1998 14.59

Film o Princesi src se konča s prizorom, ko mercedes princese Diane in njenega prijatelja Dodija Fayeda zapelje v pariški predor, kjer je nesojeni par lani avgusta umrl. "Osrednje teme zgodbe bodo romanca med Diano in Dodijem, princesina kampanja proti minam v Bosni in Angoli ter njen odnos s sinovoma Williamom in Harryjem," je povedala predstavnica Mirror Television Ruth Settle, ki je financirala filmski projekt. Za Amy Seccombo, ki bo v filmu igrala Diano, bo to njena prva velika vloga. "Nimam namena začeti svoje kariere kot Diana," je povedala Seccombejeva, ki je diplomirala na londonski Akademiji za gledališče in ples. "Sem igralka in to je fantastična vloga."

Še ena japonska banka osumljena vpletenosti v škandal

10. 02. 1998 08.53

Zadnji v nizu škandalov, ki pretresajo japonski finančni svet, se je zgrnil na eno najuglednejših japonskih poslovnih bank, Industrial Bank of Japan. Po pisanju časnika Jomiuri naj bi banka sredi devetdesetih let podkupovala direktorja japonske avtocestne družbe Takehika Isako, v zameno pa naj bi dobila projekt izdaje obveznic omenjene družbe. Gre za znesek v višini poldrugi milijon jenov. Banka je res vodila devet od 17 projektov izdaje obveznic japonske avtocestne družbe. Urad okrožnega javnega tožilca je že začel preiskavo.

Skupinska razstava mednarodnih umetnikov v Galeriji Škuc

03. 02. 1998 18.01

V Galeriji Škuc bodo jutri odprli skupinsko razstavo osemnajstih mednarodnih umetnikov z naslovom Do it. Razstavo je leta 1993 zasnoval Hans-Ulrich Obrist, predstavnik nove generacije poznavalcev in organizatorjev sodobne likovne umetnosti v Evropi, skupaj s francoskima umetnikoma Bertrandom Lavierjem in Christianom Boltanskim.

Umrl italijanski arhitekt Mongiardino

02. 02. 1998 18.24

Sredi januarja je v Milanu za pljučnico umrl italijanski arhitekt Renzo Mongiardino, ki je med drugim oblikoval in opremil vile družine Rothschildovih, Giannija Agnellija in Giannija Versaceja. Mongiardino je umrl star enainosemdeset let.

EBRD podprla projekt GAZ-Fiat

20. 01. 1998 08.21

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je načeloma odobrila naložbo v višini 240 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena projektu proizvodnje avtomobilov, ki sta ga skupaj zasnovala italijanski Fiat in drugi največji proizvajalec avtomobilov v Rusiji, GAZ.

Izgon nezakonitih priseljencev iz Tajske

16. 01. 1998 10.05

Tajska bo 300.000 nezakonitih priseljencev pregnala v njihove domovine, da bi njihova delovna mesta sprostila za domačine. Kot je povedal tajski minister za delo Trairomg Suwankhiri, se bo izgon začel že v prihodnjih tednih. Projekt je neposredna posledica gospodarske krize na Tajskem.

Albanija načrtuje povečanje proizvodnje nafte

13. 01. 1998 09.18

Albanija naj bi letos načrpala približno 420.000 ton nafte, kar je za 60.000 ton več kot lani, je poročala albanska tiskovna agencija ATA. Pri družbi Albpetrol napovedujejo tudi povečanje količin načrpanega zameljskega plina, in sicer naj bi se te letos v primerjavi z letom 1997 povzpele za 3800 milijonov kubičnih metrov na 22.800 milijonov kubičnih metrov. Družba Albpetrol namerava v posodobitev opreme za črpanje nafte in zemeljskega plina vložiti 880 milijonov lekov (približno milijardo tolarjev), tuje naložbe v projekt posodobitve pa naj bi znašale 64 milijonov lekov (približno 74 milijonov tolarjev).

Prvi poskus sprave med Socksom in Buddyjem neuspešen

08. 01. 1998 14.33

Ameriški predsednik Bill Clinton je izpolnil napoved, da bo njegov prvi projekt v novem letu poskus sprave med hišnima ljubljenčkoma - mucom Socksom in mladim labradorcem Buddyem. Do poskusa je prišlo na južnem travniku Bele hiše. Socks je že čakal na vrtu, ko je Clinton tja pripeljal Buddyja - na vrvici. Pes je začel besno lajati, maček pa se je ves nasršil, vendar se ni umaknil niti za ped. Prvi je popustil - Clinton, in psa odvlekel v Ovalno pisarno Bele hiše. Na novinarsko vprašanje, kako je zadovoljen s prvim poskusom sprave, je Clinton odvrnil: "Dosegli smo napredek."

MERCOSUR za skupni denar po vzoru evra

16. 12. 1997 10.05

Argentinski predsednik Carlos Menem se je na 13. vrhunskem srečanju gospodarske povezave južnoameriških držav MERCOSUR v Montevideu zavzel za skupno valuto te grupacije. Menem je napovedal, da bo Argentina v času svojega predsedovanja MERCOSUR-ju v prihodnjega pol leta pospešila projekt skupnega denarja po vzoru evra. Članice grupacije so Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj, pridruženi članici pa Čile in Bolivija. Predsedstvo temu prostotrgovinskemu območju z 200 milijoni prebivalcev se menja na pol leta.

Razsvetljen kitajski zid ob koncu tisočletja

16. 12. 1997 08.58

Hong Kong namerava ob prehodu v novo tisočletje v noči z 31. decembra 1999 na 1. januar 2000 razsvetliti kitajski zid z laserji iz satelita. Za nadzor proslav na Kitajskem in v Hong Kongu je t.i. Tisočletni sklad s sedežem v Londonu, ki pripravlja vsesvetovno proslavo ob nastopu novega tisočletja, zadolžil hongkonški Sklad za boj proti raku. Koordinator sklada Justin Oliver je povedal, da projekt s kitajskim zidom še ni dorečen; čaka še na sporazume o sponzorstvu. Vendar pa naj bi bil light show na dvatisočletnem kitajskem zidu, ki se razteza prek severne Kitajske od obale do puščave Gobi in je edino delo človeških rok na Zemlji, ki ga je videti z Marsa, osrednji dogodek tisočletnega silvestra Kitajske in Hong Konga. Tisočletni sklad bo med drugim pripravil vsesvetovni televizijski prenos, ki se bo začel z odštevanjem sekund na Fidžiju in končal 23 ur kasneje na Cookovih otokih.

Indija išče zasebne investitorje za letališča

16. 12. 1997 08.49

V Indiji si prizadevajo poiskati zasebne vlagatelje za projekt gradnje novih letališč in modernizacijo že obstoječih. V prihodnjih letih bo v Indiji zgrajenih pet novih letališč, je ob robu večdnevnega zasedanja strokovnjakov za letalski promet, arhitektov in finančnikov iz Azije, Evrope in ZDA povedal predstavnik ministrstva za promet. Načrtovana letališča bodo izključno v zasebnih rokah.

Pomoč svetovne banke romunski zemljiški reformi

12. 12. 1997 08.34

Svetovna banka je Romuniji odobrila posojilo v višini 25,5 milijona ameriških dolarjev, s katerim naj bi pomagali vzpostaviti kataster, ki je potreben za izvedbo zemljiške reforme. Lastništvo posameznih zemljišč na pretežnem območju Romunije ni vpisano v ustrezne registre. Zemljiške knjige, kakršne poznajo v zahodni Evropi, so imeli pred prihodom komunistov na oblast le v delu države, ki je bil nekaj stoletij pod avstrijsko-madžarsko vladavino. S posojilom Svetovne banke naj bi financirali projekt, s katerim nameravajo razjasniti lastniška razmerja ter tako vzpostaviti pogoje za trgovanje z zemljišči. Zakon o zemljiški reformi, ki predvideva vrnitev zemljišč, ki so jih zasegli komunisti, pa je romunski parlament že sprejel.

Privatizacija z dražbami

11. 12. 1997 08.14

Potem, ko se je ukrajinski vladi ponesrečil projekt privatizacije s certifikati, ki jih je prebivalstvu delila v letih 1994 in 1995, se je odločila, da bo velika industrijska podjetja prihodnje leto prodala na dražbah. Vlada računa, da bo prodaja industrijskih gigantov v proračun prispevala približno dve milijardi dolarjev, je dejal direktor ukrajinskega urada za privatizacijo Vladimir Lanovoj. Kot predvidevajo, bodo na dražbi v prvem krogu ponudili približno 800 podjetij, predvsem družb za oskrbo z električno energijo, rafinerij, mlinov, metalurških podjetij in ladjedelnic. Ukrep naj bi pospešil "veliko" privatizacijo, ki je letos skoraj zastala. Nekoliko bolje je na področju privatizacije trgovskih podjetij in storitvenih dejavnosti, kjer je olastninjenih že skoraj 80-odstotkov podjetij, je še povedal Lanovoj.

Na sarajevskem letališču dobili opremo za nadzor letenja

28. 11. 1997 17.45

Avstrijski kancler Viktor Klima je ob začetku dvodnevnega obiska v Sarajevu na tamkajšnjem letališču oblastem BiH predal elektronsko opremo za sistem nadzora letenja, ki ga je financiral kanclerjev urad. Klima je ob tem poudaril, da gre za pomemben prispevek h komunikacijski infrastrukturi za prebivalce Bosne in Hercegovine.

Christov ameriški sen

28. 11. 1997 08.52

Umetnik bolgarskega rodu Christo Javacheff je napovedal, da bo Central Park v New Yorku za dva tedna prekril z lebdečo streho. Podvig naj bi se mu posrečil s pomočjo niza 4,5 metra visokih in skoraj tri metre širokih kovinskih vrat, ki jih bo na razdalji dveh metrov postavil vzdolž potke v znanem parku. Na vrata bo pritrdil velike kose platna, ki bodo tako lahko vodoravno lebdeli. Samosvoj Bolgar upa, da bo projekt, ki ga bo tudi sam financiral, lahko čimprej izvedel.

EU bo financirala obnovo sarajevske mestne hiše

25. 11. 1997 00.00

Katero bo mesto kulture 2001?

24. 11. 1997 14.00

Ministri Evropske unije za kulturo se bodo danes na zasedanju v Bruslju predvidoma odločili, katero evropsko mesto se bo leta 2001 ponašalo z naslovom evropskega mesta kulture. V igri je sedem mest, dve med njimi izven EU: Basel, Genova, Lille, Porto, Riga, Rotterdam in Valencia.

Shell in Gasprom ustanovila skupno podjetje

18. 11. 1997 00.00

Britansko-nizozemska naftna družba Royal Dutch/Shell in ruski Gasprom sta se dogovorila, da bosta ustanovila mešano podjetje za črpanje nafte. Obe podjetji bosta imeli enak lastninski delež in po letu 2003 načrtujejo, da bodo načrpali 25 milijonov ton nafte in plina letno. Prvi skupni projekt je predviden na sibirski ploščadi Zapoljarnoje. Shell in Gasprom sta se poleg tega tudi dogovorila, da bosta skupaj opravljala transport plina in nafte, sodelovala pa tudi pri energetskih projektih v in izven Rusije ter pri razvoju azijskih trgov plina.