RIM
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Našli trupla šestih prebežnikov
18. 10. 2000 00.00
Italijanska policija je sporočila,da so danes ob cesti blizu Foggie na jugovzhodu Italije našli trupla šestih nezakonitih priseljencev, najverjetneje Kurdov. Žrtve naj bi umrle zaradi zadušitve. Domnevajo tudi, da so trupla odvrgli iz tovornjaka, ki je prevažal prebežnike.
Amandmaji k predlogu zaščitnega zakona
18. 10. 2000 00.00
Na včerajšnji skupni seji ustavne in šolske komisije italijanskega senata so ugotovili, da se desničarske stranke vložile okrog 1500 amandmajev k predlogu zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga trenutno obravnava senat. Seja se bo nadaljevala danes zvečer, ko bo svoja stališča predstavil senator Giovanni Collino iz Stranke nacionalnega zavezništva.
Tuji tisk o volitvah
17. 10. 2000 00.00
El Pais v članku z naslovom Nekdanji slovenski premier zmagal na volitvah piše, da je na nedeljskih volitvah močno zmagala LDS, kar ji bo omogočilo sestavo stabilne vlade. Časnik navaja izjavo Janeza Drnovška, da bo Slovenija po volitvah dobila močno vlado, ki bo lahko izpeljala reforme, potrebne za vstop v EU. El Pais tudi piše, da je Slovenija najbolj napredna od nekdanjih jugoslovanskih republik in je brez političnih in etničnih problemov. Njena prednostna cilja sta vstop v EU in NATO, med glavnimi nalogami pa je privatizacija nekaterih državnih monopolistov. La Vanguardia piše, da je na volitvah zmagala LDS nekdanjega predsednika Jugoslavije in bivšega slovenskega premiera Janeza Drnovška. Ta je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil vstop v EU, ki v nadaljevanju članka opisuje politična dogajanja v Sloveniji po prejšnjih volitvah leta 1996.
Poplave v Evropi
17. 10. 2000 00.00
Skoraj neprekinjeno močno deževje je v zadnjih dneh na severu Italije in jugu Švice zahtevalo najmanj 20 smrtnih žrtev, okoli 30 ljudi pa še pogrešajo. Kot so zvečer sporočile italijanske oblasti, je na severu Italije doslej umrlo 13 ljudi, od tega deset v dolini Aoste, o dveh žrtvah poročajo iz prav tako hudo prizadetega Piemonta, na ligurski obali pa je umrl nek mornar. V švicarskem kantonu Valais sta v poplavah po zadnjih uradnih podatkih umrla dva človeka, po sobotnem zemeljskem plazu v švicarski vasi Gondo pa še vedno pogrešajo 13 ljudi. V obeh državah je poplavljenih in neprevoznih veliko cest in mostov, več tisoč ljudi je moralo zapustiti domove.
Kločkova in Frolander za premije
17. 10. 2000 00.00
Olimpijska zmagovalca, Ukrajinka Jana Kločkova in Šved Lars Frolander, bosta decembra nastopila na zadnji preizkušnji v seriji "Superstar 2000" - evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Španiji, kjer se bosta potegovala tudi za doslej najvišje denarne nagrade v tem športu. Če bodo prireditelji na EP izpolnili svoje obljube, bodo zmagovalci prejeli več kot 200.000 nemških mark, kolikor so si jih za zmago priplavali v lanski sezoni.
22 let papeža Janeza Pavla II.
16. 10. 2000 00.00
264. papež rimskokatoliške Cerkve Janez Pavel II. je danes skupaj s 6000 poljskimi romarji, ki so se udeležili Jubileja družin, v Rimu praznoval 22. obletnico pontifikata. Kot prvega Slovana so ga na položaj vrhovnega poveljnika rimskokatoliške Cerkve izvolili 16. oktobra 1978.
Močno deževje v Italiji in Švici
15. 10. 2000 00.00
Močno deževje na severu Italije in na jugu Švice je zahtevalo prve smrtne žrtve. V okolici Torina, kjer že tri dni skoraj nepretrgoma dežuje, sta umrli dve osebi, v švicarski vasi Gondo pa po včerajšnjem zemeljskem plazu še vedno pogrešajo 13 ljudi. V obeh državah je poplavljenih in neprevoznih veliko cest in mostov, dolina Aoste pa je praktično odrezana od sveta. Zaprta je tudi avtocesta Milano - Torino.
Beograjski nadškof o razmerah v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Beograjski nadškof koadjutor Stanislav Hočevar se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Sloveniji. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je nadškof ob tem še posebej izrazil zadovoljstvo, da sta se slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle z njim izčrpno pogovorila o novonastalih razmerah v ZRJ ter možnih poteh sodelovanja.
Fiat upa na večjo prodajo v Evropi
15. 10. 2000 00.00
V vodstvu italijanskega avtomobilskega giganta Fiat računajo na povečanje deleža na evropskem avtomobilskem trgu. Do konca leta nameravajo na stari celini prodati 14,8 milijona vozil, je na predstavitvi nove Alfe 147 v Monte Carlu dejal poslovodja Fiata Roberto Testore. V Italiji ima Fiat kar 37-odstotni tržni delež, v ostali Evropi pa 5,3-odstotnega. Z napovedano prodajo naj bi povečali tržni delež v Evropi na 11 odstotkov.
Raje v družbi psa kot s svojo ženo
13. 10. 2000 00.00
Eden od treh Italijanov ima raje družbo svojega psa kot družbo partneric, ker se njihovi štirinožni hišni ljubljenčki ne prepirajo o vsebini večernega televizijskega programa, je pokazala raziskava italijanskega mesečnika Class. 26 odstotkov soprog pa je zagotovilo, da psi dobro zapolnijo praznino v odnosu s partnerjem, potem ko otroci odidejo od doma. Po mnenju 15 odstotkov vprašanih pomagajo psi svojim lastnikom tudi pri sklepanju novih prijateljstev. Class, ki je sicer namenjen predvsem italijanski visoki družbi, je raziskavo izvedel med 655 Italijani, starimi od 25 do 60 let.
Enel napovedal nakup Infostrada
11. 10. 2000 00.00
Italijansko državno podjetje Enel je napovedalo nakup drugega največjega italijanskega operaterja fiksne telefonje Infostrada, ki naj bi ga nato združilo s tretjim največjim italijanskim mobilnim operaterjem Wind, ki ponuja storitve na področju fiksne in brezžične telefonije ter interneta. S to združitvijo bo nastala druga največja italijanska telekomunikacijska družba.
Kouchner zaskrbljen za prihodnost ZRJ
10. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v pogovoru za francosko televizijo TF1 dejal, da jugoslovanska ustava ne dopušča neodvisnosti Kosova in Črne gore. Po besedah Koštunice se morajo "vsi, ki upajo in sanjajo o neodvisnosti, denimo albanski separatisti", zavedati, da je to nemogoče, ker resolucija 1244 VS ZN zagotavlja ozemeljsko celovitost ZRJ. "Kosovsko vprašanje je treba rešiti v okviru te resolucije in ne glede na želje nekaterih albanskih voditeljev, ki so usmerjeni separatistično," je opozoril Koštunica. Srbska tiskovna agencija Beta pa je poročala, da so v sporočilu iz Koštuničevega urada odločno zanikali včerajšnje trditve tiskovne predstavnice misije ZN na Kosovu (UNMIK), da je Koštunica civilnega upravitelja ZN na Kosovu Bernarda Kouchnerja povabil, naj obišče Beograd. "Predsednk ZRJ in njegovi sodelavci niso imeli nobenih pogovorov s predstavniki UNMIK in jih tudi nimajo v načrtu za bližnjo prihodnost," so sporočili. Vnovič so še opozorili, da si je Koštunica od vsega začetka prizadeval za dosledno uresničevanje resolucije VS ZN o Kosovu.
Zaščitni zakon v italijanskem senatu
08. 10. 2000 00.00
Globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je 12. julija letos sprejela italijanska poslanska zbornica, bo v torek, 10. oktobra, začel obravnavati tudi senat. O njem bosta na skupni seji razpravljali ustavna in šolska komisija senata. Določena sta tudi že poročevalca zakona: to sta senatorja Felice Besostri in Luigi Biscardi iz stranke Levih demokratov.
Italija uvaja tehnologijo GPRS
06. 10. 2000 00.00
Italijansko telekomunikacijsko podjetje Tim je začelo preskušati sistem GPRS - drugo generacijo mobilne telefonije, ki bo v primerjavi s sedanjim sistemom WAP omogočala hitrejši in lažji dostop do interneta preko prenosnih telefonov. Prenosni telefoni, ki bodo podpirali tehnologijo GPRS, se bodo s svojo hitrostjo prenosa podatkov že lahko primerjali s hitrostjo, ki jo omogoča ISDN.
Zagožen se je srečal s papežem
04. 10. 2000 00.00
Predsednik SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen se je danes v Vatikanu udeležil splošne avdience pri papežu Janezu Pavlu II. in se nato z njim tudi osebno srečal. Zagožen se je svetemu očetu zahvalil za vso dosedanjo naklonjenost samostojni državi Sloveniji in ga zaprosil tudi za nadaljnjo podporo pri prizadevanjih Slovenije za enakopravno vključevanje v družino evropskih držav. Sinoči se je prvak SLS+SKD sestal na delovni večerji s predstavniki Slovencev, ki živijo v Rimu, so sporočili s sedeža omenjene stranke.
Pantanija ne bo na SP
03. 10. 2000 00.00
Italijanski kolesar Marco Pantani je po mnenju državnega selektorja Antonia Fusija preslabo pripravljen, zato ga ni uvrstil na seznam reprezentantov, ki bodo 15. oktobra nastopili na svetovnem prvenstvu v Plouayju v Franciji.
Odkrili še en Michelangelov kip
30. 09. 2000 00.00
Italijanski umetnostni zgodovinarji so ugotovili, da je enega od kipov v cerkvi svetega Petra v Rimu izdelal Michelangelo, je poročala italijanska televizija. Kip papeža Juliusa II. naj bi po dosedanjih domnevah strokovnjakov izdelal manj znani umetnik Tommaso Boscoli, vendar je italijanski umetnostni zgodovinar Antonio Forcellino po dveh letih raziskav ugotovil, da gre pravzaprav za Michelangelovo delo. Njegove ugotovitve so potrdili tudi drugi umetnostni zgodovinarji. Michelangelo je za cerkev svetega Petra izdelal tudi svetovno znani kip Mojzesa.
Katastrofa Novogoričanov v Rimu
29. 09. 2000 00.00
Nogometaši HIT Gorice so na povratni tekmi prvega kroga pokala UEFA izgubili z AS Romo 0:7 (0:5) in s skupnim izidom 1:11 izpadli iz nadaljnjega tekmovanja.
Italijanska policija razkrinkla pedofile
27. 09. 2000 00.00
Italijanska policija je razbila mednarodno pedofilsko verigo, ki je na internetu prodajala pornografske fotografije otrok, ki so bili posiljeni, tepeni ali celo ubiti. Preiskave o pedofilski verigi, ki je potekala med Italijo in Rusijo, so sprožili proti skupno 1700 osebam, med katerimi so tudi poslovneži. Po poročanju današnjih medijev so v Italiji preiskali 600 stanovanj in v noči na sredo aretirali enajst oseb - tri ruske državljane in osem Italijanov.
Zoff se vrača v Lazio
26. 09. 2000 00.00
Nekdanji selektor italijanske nogometne reprezentance Dino Zoff, ki je odstopil po porazu v finalu letošnjega EP, se bo vrnil v klub, kjer je delal pred odhodom v reprezentanco. Zoff se k italijanskemu prvaku Laziu vrača v vlogi menedžerja, potem ko je rimsko moštvo že vodil kot trener in izvršni direktor.
V Italiji se je začel proces "fojbe"
26. 09. 2000 00.00
Po več preložitvah se je včeraj v Rimu začel proces proti hrvaškemu državljanu Oskarju Piškuliću, edinemu izmed treh preživelih, obtoženih za poboj Italijanov med drugo svetovno vojno v kraških jamah v Istri in v okolici Trsta, imenovanih fojbe. Piškuliću bodo zaradi bolezni sodili v odsotnosti, je povedal njegov odvetnik Livio Bernot.
Pogorevc na obisku v Rimu
25. 09. 2000 00.00
Generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc je bil danes na uradnem obisku v Rimu pri direktorju italijanske policije, prefektu Giovanniju De Gennaru. Sogovornika sta največ pozornosti namenila ilegalnim migracijam in zatiranju organiziranega kriminala. Pogovori so potekali na strokovni in operativni ravni ter predstavljajo novo podlago sodelovanja med slovensko in italijansko policijo, je STA izvedela iz slovenske delegacije v Rimu. Direktorja policije Pogorevca na obisku spremlja direktor Uprave kriminalistične policije Dušan Mohorko.
Vinjeni vaterpolisti prisilili letalo k pristanku
22. 09. 2000 00.00
Letalo vrste Boeing 737 malteške letalske družbe Air Malta je moralo zaradi nekaj popolnoma pijanih potnikov narediti nepredviden pristanek v Rimu. Kot je poročal italijanski radio, je bilo letalo na poti iz Malte v Budimpešto. Med 173. potniki letala je bilo tudi 40 ukrajinskih in moldavskih vaterpolistov, ki so svoj nenadejan uspeh na nedavnem vaterpolskem turnirju na Malti bučno proslavljali tudi na letalu. Vsem prošnjam posadke navkljub, da bi vendarle nehali s popivanjem, se je zabava končala tako, da je letalo pristalo v Rimu, kjer so deset nezaželenih potnikov izkrcali. Ti športniki se morajo sedaj vrniti nazaj na Malto in si priskrbeti drugega prevoznika, ki jih bo voljan prepeljati v njihovo domovino.
Nemčija in Italija bosta združili moči
22. 09. 2000 00.00
Ob zaključku pogovorov v Berlinu sta se nemški kancler Gerhard Schröeder in italijanski premier Giuliano Amato danes
Poplave in plazovi na severu Italije
21. 09. 2000 00.00
Slabo vreme je zajelo sever Italije in povzročilo močne nalive, posledično pa tudi številne plazove, ki so nekaj vasi v Dolomitih popolnoma odrezali od sveta, so danes sporočili gasilci. Posledica slabega vremena so bile tudi številne poplave na območju Trevisa in Verone.
Italijanski e.Biscom kupuje HanseNet
19. 09. 2000 00.00
Italijansko internetno podjetje e.Biscom bo kupilo 80-odstotni delež nemškega telekomunikacijskega podjetja HanseNet. Zanj namerava odšteti 480 milijonov nemških mark. Nakup naj bi do konca letošnjega oktobra potrdila še uprava podjetja Hamburgische Electricitats Werke, ki je lastnica HanseNet.
Protesti se širijo
15. 09. 2000 00.00
Glavni sindikati italijanskih cestnih prevoznikov so z vlado sinoči dosegli dogovor o znižanju cen goriva za približno 120 lir (12 tolarjev) na liter, so danes sporočili sindikalni viri. V Veliki Britaniji pa so po šestih dneh blokade zaradi visokih cen cisterne vso noč oskrbovale črpalke z bencinom, tako da naj bi po napovedih naftne industrije do drevi odprli 20 odstotkov od skoraj 13.000 črpalk na otoku.
Odzivi Schüssla in Haiderja
13. 09. 2000 00.00
Na odpravo sedem mesecev trajajočih sankcij se je danes odzval avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, ki je za italijanski časnik La Repubblica povedal, da je bila uvedba sankcij proti Avstriji zanj velik šok in ob tem izrazil željo, da bo sedaj prišlo do čimprejšnje otoplitve odnosov z ostalimi članicami EU. Koroški deželni glavar in nekdanji vodja avstrijske svobodnjaške stranke (FPOe) Jörg Haider pa je na novinarski konferenci v Celovcu ocenil, da so bile sankcije proti Avstriji ukinjene zaradi pritiskov javnega mnenja v Evropi, ki po njegovem mnenju sankcijam že od začetka ni bilo naklonjeno.
Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.