RUsija
Moskva in Pariz v tesni navezi v krizi z Irakom
03. 02. 1998 17.52
Vodji francoske in ruske diplomacije, Hubert Vedrine in Jevgenij Primakov, sta se v današnjem telefonskem pogovoru dogovorila za tesno sodelovanje Moskve in Pariza v krizi z Irakom. Moskva je tudi opozorila, da sedanje resolucije Združenih narodov ZDA ne dovoljujejo uporabe sile zoper Irak. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je pozval rojake, naj ostanejo mirni, češ da je možnost iraškega napada na Izrael v resnici "neznatna".
Španija in Rusija za mirno rešitev iraške krize
30. 01. 1998 09.36
Španski premier Jose Maria Aznar in ruski zunanji minister Jevgenij Primakov sta potrdila željo njunih držav za mirno rešitev iraške krize. Po poročilih iz diplomatskih krogov sta politika ob sinočnjem srečanju v Madridu hkrati poudarila, da mora iraški predsednik Sadam Husein upoštevati resolucije ZN glede nadzora razorožitve Iraka.
Rusija opozarja pred vojaškim napadom na Irak
28. 01. 1998 18.45
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je v Bonnu opozoril pred vojaškim napadom na Irak, s katerim so zagrozile ZDA. Po srecanju z nemškim kolegom Volkerjem Ruehejem je Sergejev izjavil, da obstaja še vrsta drugacnih moznosti, s katerimi bi bilo iraškega predsednika Sadama Huseina moc pripraviti do sodelovanja z ZN.
Srečanje Gligorova in Jelcina
27. 01. 1998 11.10
Ruski predsednik Boris Jelcin se je danes v Kremlju srečal z makedonskim kolegom Kirom Gligorovom.
Članice kontaktne skupine so pripravljene podpreti vlado Milorada Dodika
27. 01. 1998 09.40
Članice kontaktne skupine, ZDA, Rusija, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija, so v ponedeljkovem skupnem poročilu izrazile pripravljenost, da podprejo novo vlado Republike srbske premiera Milorada Dodika. Šest držav obenem poziva vse strani v srbski entiteti BiH, naj sodelujejo, ter tako novemu vodstvu omogočijo miren prevzem oblasti. Po trditvah članic kontaktne skupine so glavne naloge Dodikove vlade nadaljevanje gospodarskih reform, ohranitev celovitosti Bosne in Hercegovine, boj proti korupciji ter uresničevanje Daytonskega sporazuma.
Podpisali listino o ameriško-baltskem sodelovanju
17. 01. 1998 10.38
Predsedniki treh baltskih držav so sinoči v Washingtonu z ameriškim predsednikom Billom Clintonom podpisali listino o ameriško-baltskem sodelovanju. Listina, ki so jo podpisali latvijski predsednik Guntis Ulmanis, estonski Lennart Meri in dosedanji litovski predsednik Algirdas Brazauskas, baltskim državam zagotavlja ameriško podporo pri morebitnem vključevanju v zvezo NATO, ki ostaja njihov najvišji cilj, o katerem pa sosednja Rusija še vedno noče nič slišati. Podpis listine je pozdravil tudi poljski predsednik Aleksander Kwasniewski, ki je baltskim državam zagotovil tudi poljsko podporo.
Rusija bo posredovala v novonastali iraški krizi
13. 01. 1998 18.22
Rusija namerava posredovati tudi v najnovejšem sporu v zvezi z nadzorom razoroževanja Iraka. Moskva vodi pogajanja z Bagdadom in člani Varnostnega sveta z namenom, da bi omilila trenutno krizo, je povedal predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Valerij Nesteruškin. Pomembno je, da se prepreči nov "kratek stik" v odnosih Bagdada do ZN, pa tudi vrnitev v položaj, kakršen je nastal lani novembra, je Nesteruškinove besede povzela ruska agencija Interfax.
Rusija omejila dejavnost tujih zavarovalnic
07. 01. 1998 08.45
Tuje zavarovalnice v prihodnje ne bodo smele več zavarovati premoženja ruskih podjetij ali državljanov. To naj bi bila posledica spremembe ustreznega zakona, ki jo je odobril predsednik Boris Jelcin. Ruski dnevnik Rosiskaja Gazeta je tudi poročal, da bodo smele tuje zavarovalnice po novem v Rusiji opravljati le pozavarovalniške posle ter sklepati vzajemna zavarovanja za ruska podjetja.
Ruski patriarh pozval k enotnosti Cerkve
06. 01. 1998 15.21
Patriarh ruske pravoslavne Cerkve Aleksej II. je pozval k ohranitvi enotnosti Cerkve z misijonskim delom. V poslanici, objavljeni pred pravoslavnem božičem, je Aleksej II. danes pozval državljane Rusije k več ljubezni do bližnjega in k spoštovanju moralnih vrednot.
Intereuropa z miljardo tolarjev dobička v prvih devetih mesecih
28. 12. 1997 13.19
V borzni kotaciji A Ljubljanske borze se bo v kratkem začelo trgovati z rednimi delnicami družbe Intereuropa Koper. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev teh delnic v borzno kotacijo A, so v tej družbi lani zabeležili 1,04 milijarde tolarjev čistega dobička oz. 1,07 milijona tolarjev čistega dobička v konsolidiranem izkazu uspeha. Podoben znesek, milijardo tolarjev, pa so izkazali tudi že v prvih devetih mesecih tega leta.
Dve smrtni žrtvi po tekmi Danska - Rusija
14. 12. 1997 11.56
V incidentu po polfinalni rokometni tekmi med Dansko in Rusijo na ženskem svetovnem prvenstvu sta dva danska navijača izgubila življenje. Storilec, ki ga je policija že prijela, je oba Danca tako hudo ranil, da sta na kraju dogodka ranam podlegla, ranjem pa je bil tudi tretji danski navijač, ki je bil prepeljan v bolnišnico. Podatkov o nacionalnosti in inditeti storilca policija še ni sporočila.
125 držav je včeraj začelo podpisovati sporazum o prepovedi uporabe protipehotnih min
04. 12. 1997 09.20
Približno 125 držav, od Alžirije do Zimbabveja, je v okviru mednarodne konference včeraj v Ottawi začelo podpisovati zgodovinski sporazum o prepovedi uporabe protipehotnih min. Prva je sporazum podpisala Kanada.
Vse je pripravljeno na začetek konference o protipehotnih minah
02. 12. 1997 14.32
V Ottawi je že vse pripravljeno na začetek konference o protipehotnih minah, v okviru katere se bo začelo podpisovanje konvencije o prepovedi uporabe, izdelave, skladiščenja in transporta protipehotnih min. Konvencijo naj bi podpisalo 120 držav. Med njimi bo tudi Slovenija. Na tridnevni konferenci, ki se bo začela danes ponoči po srednjeevropskem času, bo sodelovalo še več držav, med njimi ZDA, ki konvencije sicer ne bodo podpisale. Med uvodničarji bodo generalni sekretar ZN Kofi Annan, predsednik Mednarodnega komiteja Rdečega križa Cornelio Sommaruga in koordinatorka mednarodne kampanje za prepoved protipehotnih min Jody Willians. Po ottawski konferenci bo konvencija na voljo za podpis na sedežu ZN v New Yorku.
S 1. januarjem nov rubelj
28. 11. 1997 09.42
Ruski BDP se bo v prihodnjem letu povečal za več kot dva odstotka, je v četrtek izjavil predsednik ruske centralne banke Sergej Dubinin. Dubinin je pri tem povedal, da bo centralna banka vodila tako denarno politiko, da bo vrednost ruske valute v razmerju do ameriškega dolarja ostala 6,1 proti ena. S prvim januarjem 1998 bo Rusija uvedla nov rubelj, ki bo veljal 1000 dosedanjih rubljev.
Rusija že plačuje Londonskemu klubu
28. 11. 1997 08.29
Ruska banka Vnešekonombank je v skladu z dogovorom o reprogramiranju dolga med Rusijo in Londonskim klubom bank upnic nakazala Deutsche Bank približno 839 milijonov dolarjev. To je sporočil podpredsednik banke Sergej Šadan. S tem nakazilom je Rusija izpolnila pogoj za začetek izvajanja dogovora o reprogramiranju dolgov, ki predvideva plačilo v skupni višini 2,84 milijarde dolarjev. Že pred tem je namreč na fiduciarni račun pri angleški centralni banki nakazala dve milijardi dolarjev.
Sporazum o transportu radioaktivnih snovi med Rusijo in Bolgarijo
28. 11. 1997 00.00
Bolgarija, Moldavija in Ukrajina so v Sofiji danes podpisale sporazum o transportu radioaktivnih snovi med Bolgarijo in Rusijo prek Moldavije in Ukrajine. Rusija naj bi sporazum podpisala med decembrskim obiskom bolgarskega predsednika Petra Stojanova v Moskvi. Rusija bo dobavila jedrsko gorvo za bolgarsko nuklearko Kozloduj in odpeljala iztrošeno gorivo, ki je bilo doslej shranjeno v nuklearki.
Vodja ruskih komunistov na obisku v Iraku
27. 11. 1997 16.00
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je danes v Iraku začel tridnevni obisk, med katerim bo skušal okrepiti sodelovanje med svojo stranko in vladajočo iraško stranko Baas. Zjuganov je zatrdil, da si bo Rusija še naprej prizadevala za odpravo sankcij, ki so bile po krivici naložene iraškemu narodu.
Varnostni svet spet o iraški krizi
26. 11. 1997 09.52
Varnostni svet Združenih narodov se bo morda danes sestal in razpravljal o iraški krizi, četudi sestanek uradno še ni potrjen. Seja VS je bila namreč včeraj odpovedana v pričakovanju napovedanih novih ruskih predlogov za razpravo o svoji uradni reakciji na petkovo poročilo komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). Vendar pa tudi ruska delegacija čaka na navodila iz Moskve. Rusija v ponedeljek namreč ni sprejela kratkega besedila, ki ga je predlagala Velika Britanija, in je zahtevala daljše besedilo, v katerem naj bi poleg problemov omenili tudi napredek v procesu razoroževanja, ki ga je UNSCOM zabeležil v Iraku in omenil v svojem poročilu. Ameriški obrambni minister William Cohen pa je za CNN izjavil, da so Iračani v zadnjih šestih letih večkrat lahko uganili, kam bodo šli inšpektorji ZN za razoroževanje. Irak še vedno zavrača dostop inšpektorjev ZN do predsedniških palač.
Ameriška letalonosilka George Washington prispela v Zaliv
21. 11. 1997 00.00
Ameriška letalonosilka George Washington je ponoči priplula v Perzijski zaliv, kjer bo sodelovala v operacijah za nadzor območja prepovedi poletov na jugu Iraka. V Zalivu je že zasidrana letalonosilka USS Nimitz. Namestnik ameriške državne sekretarke za politične zadeve Thomas Pickering je v Washingtonu povedal, da je Rusija pomembno prispevala k osnutku sklepov za rešitev iraške krize in da so Združene države zunanjemu ministru Jevgeniju Primakovu hvaležne za njegovo vlogo v pogovorih s podpredsednikom iraške vlade Tarekom Azizom v Moskvi.
Po Shellu še British Petroleum širi sodelovaje z ruskimi proizvajalci nafte
20. 11. 1997 08.49
Za britansko-nizozemskim naftnim koncernom Shell se je za okrepitev navzočnosti na ruskem trgu odločila tudi britanska naftna družba British Petroleum. BP in vplivna ruska banka Oneximbank sta v Londonu podpisala sporazum, po katerem bo britanski koncern od te banke kupil deset odstotkov delnic četrte največje ruske naftne družbe Sidanko. Vrednost posla ocenjujejo na 571 milijonov ameriških dolarjev. V lasti Oneximbank je trenutno 95 odstotkov delnic družbe Sidanko. BP bo poleg tega prevzel tudi 45 odstotkov od 60-odstotnega deleža banke Oneximbank v ruskem podjetju Russia-Petroleum, ki ima licenco za izkoriščanje ene največjih ruskih zalog utekočinjenega plina, ki leži na območju sibirskega mesta Irkutsk. Zaloge ocenjujejo na 1,3 bilijona kubičnih metrov. Rusija načrtuje gradnjo naftovoda od sibirskega polja do Kitajske, Japonske in Južne Koreje. BP pa se je v pogodbi obvezal, da bo v črpanje plina vložil 172 milijonov dolarjev.
Rusija obsoja, Francija opozarja
18. 11. 1997 00.00
Rusija je po včerajšnjem napadu v Luksorju obsodila terorizem v vseh njegovih pojavnih oblikah. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Valerij Nesteruškin je dejal, da je Rusija ogorčena nad napadom muslimanskih skrajnežev na turiste. Moskva od Egipta pričakuje, da bo sprejel vse potrebne ukrepe, s katerimi bo preprečil ponavljanje podobnih tragedij. Francoska vlada pa je vse svoje državljane, obiskovalce Egipta, pozvala k največji previdnosti. Francosko zunanje ministrstvo je sinoči sporočilo, da je v stalnem stiku z egiptovskimi oblastmi. Zveza francoskih turističnih agencij je priporočila zaustavitev potovanj v Egipt. Obenem so stekle priprave za povratek Francozov, ki se želijo predčasno vrniti s potovanja po Egiptu.
<i>Umetni cikloni</i> v Maleziji
13. 11. 1997 00.00
Malezija bo dobila rusko tehologijo za izzivanje <i>umetnih ciklonov</i>, ki naj pregnali smog zaradi ogromnih gozdnih požarov v sosednji Indoneziji. Malezijski minister za znanost, tehnologijo in zaščito okolja Law Hieng Ding je povedal, da tehnologija, ki jo Rusija namerava dati Maleziji, ustvarja velikanske ciklone, ki razženejo dim in prinesejo dež. Upravljajo jo prek satelita in je cenejša od umetnega dežja. Smog zaradi gozdnih požarov že tri mesece ogroža prebivalce jugovzhodne Azije. Malezija je v Indonezijo septembra poslala več kot tisoč gasilcev in več kot 250-krat izzvala umetni dež v malezijskem in indonezijskem zračnem prostoru.
Clinton pozdravil zaostritev ukrepov zoper Irak
13. 11. 1997 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je pozdravil včerajšnjo soglasno sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) o zaostritvi ukrepov zoper Irak. Vendar pa Clinton ni omenjal uporabe sile, če Irak ne bi preklical izgona ameriških inšpektorjev Posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). Kot ves čas od izbruha krize, se je Clinton tudi tokrat izognil razhajanjem med ZDA in nekaterimi partnerkami v ZN. Rusija je dopustila možnost dodatnih pritiskov, če se Irak ne bi uklonil ZN, a je odločno zavrnila kakršnokoli uporabo sile. Resolucijo Varnostnega sveta sta pozdravila tudi japonski premier Rjutaro Hašimoto in francoski predsednk Jacques Chirac.
Ameriški strokovnjaki ne morejo sodelovati pri razoroževanju Iraka
11. 11. 1997 00.00
Irak je ponovno preprečil ameriškim strokovnjakom, da bi sodelovali pri delu posebne komisije Združenih narodov za razorožitev Iraka (UNSCOM). Komisija je zato odpovedala inšpekcije. Po njegovih besedah strokovnjaki ne morejo delati v takšnih razmerah. Rusija nasprotuje temu, da bi bil Varnostni svet ZN krinka za uporabo sile proti Iraku, je danes dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki se mudi na obisku v mestu Harbin na severovzhodu Kitajske.
Bo Rusija Jugoslaviji še dobavljala plin?
15. 10. 1997 00.00
Tik pred zimo se v Zvezni republiki Jugoslaviji bojijo za tradicionalno dobave plina iz Rusije. Srbija in Črna gora imata namreč do ruskega koncerna Gasprom dolg v višini 190 milijonov dolarjev. Jugoslovanske poslovne banke naj bi že poravnale del dolga v višini 30 milijonov dolarjev. Jugoslovansko-ruski sporazum o dobavi plina se izteče konec leta. V preteklih tednih je ruska vlada Jugoslaviji večkrat zagrozila s popolno zaustavitvijo dobave plina, če ne bo poravnala vsaj dela dolgov. Da se to ne bi zgodilo, je v Moskvo pred dnevi odpotovala visoka jugoslovanska vladna delegacija, ki si prizadeva pri ruski vladi in Gaspromu doseči nemoteno dobavo plina v prihajajočih zimskih mesecih.
Slovenija nestalna članica Varnostnega sveta
15. 10. 1997 00.00
Včeraj so Slovenijo na 52. Zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov s 140 glasovi izvolili za eno od petih novih nestalnih članic 15-članskega Varnostnega sveta ZN. To mesto bo zasedala v letih 1998 in 1999. Za izvolitev je bila potrebna dvotretjinska podpora med 185 članicami Generalne skupščine. Nove nestalne članice VS ZN bodo s 1. januarjem prihodnje leto za dve leti, 1998 in 1999, nadomestile Čile, Južno Korejo, Gvinejo-Bissau, Egipt in Poljsko. Lani so bile izvoljene nestalne članice Japonska, Kenija, Kostarika, Portugalska in Švedska. Njim se bo mandat končal konec prihodnjega leta. Pet članic VS je stalnih: ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska.
Rusija in Francija podpisali sporazum o prerazporeditvi dolga
22. 09. 1997 00.00
Francija in Rusija sta danes v Hong Kongu podpisali bilateralni sporazum o prerazporeditvi dolga nekdanje Sovjetske zveze v višini 15 milijard frankov. Podpis tega sporazuma sledi dogovoru, doseženem lani v okviru Pariškega kluba. Sporazum sta ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke danes podpisala francoski finančni minister in prvi podpredsednik ruske vlade.
Rusija pripravlja višje uvozne carine
17. 09. 1997 00.00
Ruska vlada bo povečala uvozne carine za tuje izdelke, da bi tako zaščitila domače proizvajalce. Odločitev naj bi že sprejela vladna komisija za zaščitne stopnje v zunanji trgovini in carinsko-tarifno politiko. Rusija naj bi se v prihodnje ravnala po tristopenjskem carinskem modelu: uvozne carine za surovine naj bi znašale pet odstotkov, za polproizvode od 5 do 15 odstotkov, za končne izdelke pa naj bi znašale od 15 do 30 odstotkov. Omenjene carinske stopnje naj bi bile tudi v skladu z zahtevami Svetovne trgovinske organizacije, katere članica naj bi Rusija kmalu postala.