Rok&
Garrettu zlata medalja SV
16. 11. 2000 00.00
Slovenija je pri uresničevanju ocenjevalne študije o reformi slovenske obrambe, ki so jo skupaj pripravili ameriški in slovenski strokovnjaki, od septembra, ko je obrambni minister Janez Janša v Washingtonu dobil uradno kopijo tega dokumenta, že dosegla občuten napredek. To je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izjavil generalmajor Joseph Garrett, vodja skupine, ki je pripravila omenjeno študijo. V zahvalo za njegovo delo, nasvete in osebno angažiranost pri projektu in spodbujanju ameriško-slovenskega sodelovanja na obrambnem področju je minister Janša generalmajorju Garrettu danes podelil zlato medaljo SV.
Ivanov o razmerah na Bližnjem vzhodu
16. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu, se je danes o najnovejšem valu nasilja, ki je konec septembra izbruhnilo na palestinskih avtonomnih ozemljih, najprej v Jeruzalemu pogovarjal z izraelskim premierom Ehudom Barakom, nato pa v Gazi še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Barak je Ivanova pozval, naj Arafata pozove "k takojšnji ustavitvi nasilja in spodbujanja sovraštva", palestinski voditelj pa je po srečanju z vodjo ruske diplomacije pozval k sklicu "izrednega srečanja" držav, ki podpirajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
Priznanja za ljudi odprtih rok
15. 11. 2000 00.00
Popoldne je bila v Narodni galeriji v Ljubljani že tradicionalna prireditev Ljudje odprtih rok, ki jo že sedmo leto zapored organizira revija Naša žena. Komisija je izmed 31 posameznikov in posameznic, ki so bili predstavljeni v prilogi Ljudje odprtih rok, izbrala: izjemno osebnost, darovalko in dobrotnico letošnjega leta. Bralci in bralke Naše žene pa so izbrali dobrega človeka 2000.
Republikanci predlagali kompromis
14. 11. 2000 00.00
Bushev opazovalec James Baker je dejal, da je tabor republikanskega kandidata za ameriškega predsednika Georga W. Busha predlagal način za rešitev volilnega zapleta v zvezni državi
Ustavili ročno štetje glasovnic
14. 11. 2000 00.00
Predstavniki kandidatov za ameriškega predsednika, demokrata Ala Gora in republikanca Georga W. Busha, so zašli v odkrit spor zaradi postavljenega skrajnega roka, torka ob 17. uri, do katerega morajo biti znani izidi preštevanja glasov na Floridi. Medtem sta se volilni komisiji floridskih okrožij Palm Beach in Broward davi odločili za preložitev oziroma ustavitev ročnega preštevanja glasovnic.
Zimski cestno-prometni režim
13. 11. 2000 00.00
Čez dva dni poteče rok, do katerega moramo po zakonu o varnosti v cestnem prometu na avtomobil nadeti zimske gume ali pa v avtomobil dati snežne verige.
Zapletom še ni videti konca
13. 11. 2000 00.00
Uradni podatki ameriških predsedniških volitev v zvezni državi Florida bodo - če ne bo pravnih zapletov - znani najkasneje v soboto popoldne po krajevnem času, saj naj bi bilo preštevanje glasov iz tujine končano v soboto zjutraj, je danes v Tallahasseeju povedala državna sekretarka Floride Katherine Harris. Obenem je napovedala, da imajo floridska okrožja zadnji rok za oddajo volilnih izidov v torek ob 17. uri po krajevnem času. Demokrati so na to odločitev že napovedali tožbo, saj bi takšen rok onemogočil ročno preštevanje glasov, ki ga sicer predvideva floridski zakon v primerih tesnih volilnih izidov.
Posvetovanja o mandatarju
13. 11. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan je po nedavni izvolitvi parlamentarnega vodstva v skladu s svojimi ustavnimi pristojnostmi začel posvetovanja s predstavniki poslanskih skupin in bo na tej podlagi po napovedih že jutri državnemu zboru predlagal kandidata za predsednika vlade, ki pa bo glede na povolilno razdelitev moči v parlamentu in domala že sklenjena koalicijska povezovanja brez velikih ugibanj prvak LDS Janez Drnovšek. Pogovora s predsednikom države so se dopoldne že udeležili predstavniki LDS, ZLSD, SLS+SKD in NSi, zaradi mednarodnih obveznosti pa se vabilu ni odzval Janez Janša, predsednik SDS.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Nova revija za terensko biologijo
09. 11. 2000 00.00
Želja po raziskovanju in odkrivanju novega je vodila študente biologije v organizacijo raziskovalnih taborov študentov biologije, kjer svojo mladostno energijo in zanimanje za dogajanje v naravi pod vodstvom mentorjev usmerjajo v raziskovanje rastlinskega in živalskega sveta v Sloveniji. Po prvih negotovih korakih so vzpodbudni rezultati in želja po predstavitvi izsledkov zrasli do te mere, da so ustanovili revijo Natura Sloveniae, sta v uvodu k prvi številki zapisala glavna in odgovorna urednika Rok Kostanjšek in Aleksandra Lešnik. Revijo, ki jo izdaja Zveza za tehnično kulturo Slovenije, bodo predstavili v petek, 10. novembra, hkrati s predavanjem na temo Mlake v Vipavski dolini 
Paloma predstavila zaplete
07. 11. 2000 00.00
Paloma je danes predstavnikom Slovenske razvojne družbe (SRD) predstavila zaplete, ki so nastali pri prodaji Palominih tovarn na Prevaljah in Ceršaku ter svoje stališče, da bo vztrajala pri izpolnitvi pogodb. Za to, da se pogodba izpolni, bo Paloma uporabila vse pravne možnosti, je povedal predsednik uprave Palome Aleš Mikeln in dodal, da računa na to, da bosta družbi Labra in Kora-C plačali kupnino. Kot je dejal Mikeln, SRD podpira Palomino stališče glede omenjenega zapleta. Sicer pa sta, tako Mikeln, znova na potezi Labra in Kora-C, ki bosta povedali, ali bosta pogodbo izpolnili in ali potrebujeta rok za izpolnitev.
Delegacija malih podjetij v ZRJ
04. 11. 2000 00.00
Delegacija slovenskih malih podjetij iz ljubljanske regije je pred nedavnim obiskala Združenje poslovnih žensk iz Beograda in združenje Femina Creativa iz Subotice, namen obiska pa je bil predvsem vzpostaviti neposredne stike med malimi zasebnimi podjetji, preveriti možne oblike sodelovanja in pomoči, ki jo lahko zagotovijo slovenski podjetniki tudi s področja malega gospodarstva. Delegacija se je udeležila tudi konference z naslovom Regionalne ženske mreže, ki je konec oktobra potekala v Beogradu in Bački Topoli. Kot so v sporočilu za javnost zapisali udeleženci obiska, je odpiranje novih tržnih poti v tujini, posebej v državah v razvoju, dolgoročna investicijska poteza, ki ne prinaša rezultatov na kratki rok.
V rokah Pivovarne Laško 84 odstotkov delnic Radenske
03. 11. 2000 00.00
Pivovarna Laško je v času trajanja ponudbe za odkup od 18. septembra do 27. oktobra pridobila nekaj več kot 3,7 milijona oz. 73,73 odstotka delnic Radenske, kar skupaj s 10,20 odstotka delnic, ki jih je pivovarna že imela pred objavo ponudbe, predstavlja 83,93 delnic Radenske. V Pivovarni Laško izid ponudbe ocenjujejo kot uspešen, saj je bil presežen tako minimalni prag 50,1 odstotka kot tudi najbolj optimistična pričakovanja. Delničarji Pivovarne Laško so na izredni skupščini 24. oktobra, na kateri je bilo zastopanega 75 odstotkov kapitala, sprejeli sklep o odobrenem kapitalu ter pogojnem povečanju osnovnega kapitala družbe in izdaji novih delnic v skupni nominalni vrednosti 2,2 milijarde tolarjev ter sklep o zamenjavi delnic družbe Radenska za pivovarske delnice v razmerju 1,77 : 1. Kot je povedal pravnik Pivovarne Laško Pavel Teršek, naj bi se učinki povezave skozi poslovne rezultate začeli kazati že v prihodnjem letu, v večji meri pa na daljši rok. Boljše poslovne rezultate družbi pričakujeta na podlagi nižjih stroškov z združevanjem poslovnih funkcij, skupnim razvojem novih izdelkov in skupnimi prodajnimi potmi ter s skupnim nastopanjem na trgu. Kot je ob tem dodal Teršek, bodo vsi odvečni zaposleni v Radenski s prerazporeditvijo ohranili delovna mesta.
Piran dolguje izolski bolnišnici
02. 11. 2000 00.00
Danes je bil na pogovorih med županjo občine Piran Vojko Štular in direktorjem Splošne bolnišnice Izola (SBI) Tomažem Gantarjem o načinu izvršbe pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Kopru, dosežen sklep o dveh sporazumih. Sodba piranski občini nalaga plačilo dolžnega zneska SBI v višini 750 milijonov tolarjev, zakoniti rok za plačilo dolžnega zneska je potekel 11. oktobra letos.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Zadnji dan za otroške dodatke
30. 10. 2000 00.00
Z 31. oktobrom se izteče rok, v katerem lahko starši, ki imajo otroke, starejše od 15 let in prejemajo otroški dodatek, oddajo potrdilo o šolanju za šolsko leto 2000/2001 na pristojnem centru za socialno delo. Ob pravočasni predložitvi potrdila o šolanju za tekoče šolsko leto bodo upravičeni do otroškega dodatka do vključno 30. aprila 2001. Zakon o družinskih prejemkih namreč določa, da centri za socialno delo vsako leto s 1. novembrom po uradni dolžnosti preverjajo upravičenost do otroškega dodatka za otroke, ki so starejši do 15 let. V ta namen morajo prejemniki vsako leto najkasneje do 31. oktobra posredovati potrdilo o šolanju za tekoče šolsko leto.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Pivovarna Laško kupuje Sarajevsko pivovarno
27. 10. 2000 00.00
Uprava Pivovarne Laško, ki je pred kratkim postala lastnica splitske družbe Prerada, v okviru katere posluje Splitska pivovarna, se je nedavno začela pogovarjati o možnostih nakupa 12-odstotnega deleža Sarajevske pivovarne, ki se uvršča med največje proizvajalce piva v BiH, je za povedal član uprave laških pivovarjev Boško Šrot. Kot je še povedal, je Pivovarni Laško, ki se ji danes izteče rok za zamenjavo delnic Radenske v razmerju 1,77: 1, uspelo postati skoraj 70-odstotni lastnik te družbe.
Visoka zmaga ekipe Boston
27. 10. 2000 00.00
Ekipa Boston Bruins je v severnoameriški hokejski ligi NHL premagala Washington Capitals s 4:1. Trener Mike Keenan je prvič sedel na klopi Bostona, Jason Allison pa je zadel dva gola.
Zelena luč za gradnjo mostu čez Muro
25. 10. 2000 00.00
Predstavniki Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) so danes s predstavniki podjetja GIZ Gradis sklenili pogodbo za gradnjo najdaljšega mostu na slovenskem avtocestnem omrežju, mostu čez Muro na avtocestnem odseku Lenart - Beltinci, na pododseku Vučja vas - Beltinci. Pogodbena vrednost gradnje 833 metrov dolgega mostu je 2,69 milijarde tolarjev. Pogodbeni rok izgradnje mostu je 36 mesecev, pri čemer je glede na pogodbo rok dokončanja desnega dela mostu 24 mesecev, v naslednjih 12 mesecih pa mora izvajalec dokončati vsa ostala dela za popolno dokončanje dveh ločenih konstrukcij štiripasovnega mostu čez Muro. Z deli bo izvajalec začel v prvi polovici novembra, so sporočili iz DARS.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Odprava obveznega služenja vojaškega roka
24. 10. 2000 00.00
Italijanski senat je danes z veliko večino podprl odpravo obveznega služenja vojaškega roka, ki naj bi stopila v veljavo leta 2008. Proti zakonu so glasovali le komunisti. S tem ukrepom se bo število italijanskih vojakov zmanjšalo z 270.000 na 190.000, z njim pa naj bi dosegli oblikovanje profesionalne in bolj učinkovite vojske.
Triumf mladega Roka Benkoviča
23. 10. 2000 00.00
S prireditvijo za slovenski pokal, kjer so se na 85 - metrski velenjski skakalnici pomerili mlajši in starejši mladinci ter člani, se je končala sezona poletnih skakalnih tekmovanj. Navdušil je še ne 15-letni Rok Benkovič, ki je slavil v vseh kategorijah.
DOS grozi z demonstracijami
22. 10. 2000 00.00
Demokratična opozicija Srbije (DOS) je postavila ultimat Socialistični stranki Srbije (SPS), da do 10. ure v ponedeljek odgovori na njihove zahteve, po katerih naj bi morali nekateri pripadniki SPS, ki so nosilci funkcij v pravosodnih organih, zapustiti svoje položaje. V primeru da SPS tega ne stori, je DOS zagrozila, da bodo ponovno pozvali državljane na ulične demonstracije.
Novembra o električni energiji
21. 10. 2000 00.00
Italijanska državna komisija za električno energijo in plin se je znova odločila za dva tedna prestaviti odločanje o izdaji soglasja tamkajšnjemu upravljavcu nacionalnega prenosnega omrežja za uvoz električne energije iz tujine, in sicer s 23. oktobra na 6. november. Po tem datumu bi skladno s pojasnilom omenjene komisije upravljavec italijanskega prenosnega omrežja v 15 dneh na osnovi javnega razpisa podelil pravice za uporabo prekmejnih daljnovodov.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
V Portorožu o bančnih tveganjih
13. 10. 2000 00.00
Včeraj se je v Portorožu v organizaciji zveze ekonomistov začelo dvodnevno strokovno posvetovanje o bančništvu na temo Analiza bančnih tveganj. Bančniki so se seznanili z aktualnimi vprašanji uvajanja nove jamstvene sheme za vloge in davčnega položaja bank, z domačimi in tujimi težnjami glede razvoja računovodskih standardov ter predlaganimi spremembami mednarodnih standardov kapitalske ustreznosti bank. Gost srečanja je bil guverner Banke Slovenije (BS) France Arhar, ki je znova poudaril pomen tako cenovne kot finančne stabilnosti, ki sta na dolgi rok ključni za doseganje gospodarske rasti, bančnike pa je opomnil na prenizko stopnjo kapitalske ustreznosti.
Začetek novega študijskega leta
02. 10. 2000 00.00
Za približno 66.200 študentov visokih šol in fakultet ter 1736 študentov višjih strokovnih šol se danes začenja novo študijsko leto. Današnji dan je predvsem pomemben za tiste, ki šele začenjajo študijsko pot, torej t.i. bruce. Po podatkih visokošolskih prijavno-informacijskih služb obeh univerz je bilo v prvem roku v prvi letnik sprejetih skupno 16.088 študentov. Na Univerzi v Ljubljani je bilo sprejetih 8596 rednih študentov in 2051 izrednih, na mariborski univerzi 3224 rednih in 1214 izrednih študentov ter na samostojnih visokošolskih zavodih 497 rednih študentov in 507 izrednih. Te okvirne številke se bodo še spremenile, saj še niso znani podatki o sprejetih v drugem prijavnem roku, poleg tega pa se je s 1. oktobrom začel še tretji prijavni rok, ki bo trajal do 10. oktobra. Za študijsko leto 2000/2001 je bilo sicer na obeh slovenskih univerzah in petih samostojnih visokošolskih zavodih razpisanih 22.011 mest, kar je največ doslej.
ZDA z EU dosegle pomemben dogovor
01. 10. 2000 00.00
ZDA in Evropska unija so včeraj dosegle dogovor o odlogu štiri milijarde dolarjev vrednih gospodarskih sankcij proti ZDA v trgovinskem sporu zaradi neusklajenosti v obdavčitvi nekaterih ameriških izvoznih podjetij s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ob polnoči bi se namreč iztekel rok, ko bi morale ZDA svojo davčno zakonodajo uskladiti s pravili WTO, v skladu z današnjim dogovorom pa bo ameriški kongres imel za uskladitev zakonodaje čas do 1. novembra. EU se je tudi strinjala, da ne bo uvedla nobenih kazni dokler sodišče WTO v Ženevi ne bo ugotovilo, ali je nova ameriška davčna zakonodaja v skladu z mednarodno. Gre sicer za največji trgovinski spor, ki so ga ZDA izgubile na sodišču v Ženevi, ki je presodilo, da davčne olajšave ameriškim izvoznim podjetjem niso v skladu s pravili WTO.