Rok&
Piran dolguje izolski bolnišnici
02. 11. 2000 00.00
Danes je bil na pogovorih med županjo občine Piran Vojko Štular in direktorjem Splošne bolnišnice Izola (SBI) Tomažem Gantarjem o načinu izvršbe pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Kopru, dosežen sklep o dveh sporazumih. Sodba piranski občini nalaga plačilo dolžnega zneska SBI v višini 750 milijonov tolarjev, zakoniti rok za plačilo dolžnega zneska je potekel 11. oktobra letos.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Zadnji dan za otroške dodatke
30. 10. 2000 00.00
Z 31. oktobrom se izteče rok, v katerem lahko starši, ki imajo otroke, starejše od 15 let in prejemajo otroški dodatek, oddajo potrdilo o šolanju za šolsko leto 2000/2001 na pristojnem centru za socialno delo. Ob pravočasni predložitvi potrdila o šolanju za tekoče šolsko leto bodo upravičeni do otroškega dodatka do vključno 30. aprila 2001. Zakon o družinskih prejemkih namreč določa, da centri za socialno delo vsako leto s 1. novembrom po uradni dolžnosti preverjajo upravičenost do otroškega dodatka za otroke, ki so starejši do 15 let. V ta namen morajo prejemniki vsako leto najkasneje do 31. oktobra posredovati potrdilo o šolanju za tekoče šolsko leto.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Pivovarna Laško kupuje Sarajevsko pivovarno
27. 10. 2000 00.00
Uprava Pivovarne Laško, ki je pred kratkim postala lastnica splitske družbe Prerada, v okviru katere posluje Splitska pivovarna, se je nedavno začela pogovarjati o možnostih nakupa 12-odstotnega deleža Sarajevske pivovarne, ki se uvršča med največje proizvajalce piva v BiH, je za povedal član uprave laških pivovarjev Boško Šrot. Kot je še povedal, je Pivovarni Laško, ki se ji danes izteče rok za zamenjavo delnic Radenske v razmerju 1,77: 1, uspelo postati skoraj 70-odstotni lastnik te družbe.
Visoka zmaga ekipe Boston
27. 10. 2000 00.00
Ekipa Boston Bruins je v severnoameriški hokejski ligi NHL premagala Washington Capitals s 4:1. Trener Mike Keenan je prvič sedel na klopi Bostona, Jason Allison pa je zadel dva gola.
Zelena luč za gradnjo mostu čez Muro
25. 10. 2000 00.00
Predstavniki Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) so danes s predstavniki podjetja GIZ Gradis sklenili pogodbo za gradnjo najdaljšega mostu na slovenskem avtocestnem omrežju, mostu čez Muro na avtocestnem odseku Lenart - Beltinci, na pododseku Vučja vas - Beltinci. Pogodbena vrednost gradnje 833 metrov dolgega mostu je 2,69 milijarde tolarjev. Pogodbeni rok izgradnje mostu je 36 mesecev, pri čemer je glede na pogodbo rok dokončanja desnega dela mostu 24 mesecev, v naslednjih 12 mesecih pa mora izvajalec dokončati vsa ostala dela za popolno dokončanje dveh ločenih konstrukcij štiripasovnega mostu čez Muro. Z deli bo izvajalec začel v prvi polovici novembra, so sporočili iz DARS.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Odprava obveznega služenja vojaškega roka
24. 10. 2000 00.00
Italijanski senat je danes z veliko večino podprl odpravo obveznega služenja vojaškega roka, ki naj bi stopila v veljavo leta 2008. Proti zakonu so glasovali le komunisti. S tem ukrepom se bo število italijanskih vojakov zmanjšalo z 270.000 na 190.000, z njim pa naj bi dosegli oblikovanje profesionalne in bolj učinkovite vojske.
Triumf mladega Roka Benkoviča
23. 10. 2000 00.00
S prireditvijo za slovenski pokal, kjer so se na 85 - metrski velenjski skakalnici pomerili mlajši in starejši mladinci ter člani, se je končala sezona poletnih skakalnih tekmovanj. Navdušil je še ne 15-letni Rok Benkovič, ki je slavil v vseh kategorijah.
DOS grozi z demonstracijami
22. 10. 2000 00.00
Demokratična opozicija Srbije (DOS) je postavila ultimat Socialistični stranki Srbije (SPS), da do 10. ure v ponedeljek odgovori na njihove zahteve, po katerih naj bi morali nekateri pripadniki SPS, ki so nosilci funkcij v pravosodnih organih, zapustiti svoje položaje. V primeru da SPS tega ne stori, je DOS zagrozila, da bodo ponovno pozvali državljane na ulične demonstracije.
Novembra o električni energiji
21. 10. 2000 00.00
Italijanska državna komisija za električno energijo in plin se je znova odločila za dva tedna prestaviti odločanje o izdaji soglasja tamkajšnjemu upravljavcu nacionalnega prenosnega omrežja za uvoz električne energije iz tujine, in sicer s 23. oktobra na 6. november. Po tem datumu bi skladno s pojasnilom omenjene komisije upravljavec italijanskega prenosnega omrežja v 15 dneh na osnovi javnega razpisa podelil pravice za uporabo prekmejnih daljnovodov.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
V Portorožu o bančnih tveganjih
13. 10. 2000 00.00
Včeraj se je v Portorožu v organizaciji zveze ekonomistov začelo dvodnevno strokovno posvetovanje o bančništvu na temo Analiza bančnih tveganj. Bančniki so se seznanili z aktualnimi vprašanji uvajanja nove jamstvene sheme za vloge in davčnega položaja bank, z domačimi in tujimi težnjami glede razvoja računovodskih standardov ter predlaganimi spremembami mednarodnih standardov kapitalske ustreznosti bank. Gost srečanja je bil guverner Banke Slovenije (BS) France Arhar, ki je znova poudaril pomen tako cenovne kot finančne stabilnosti, ki sta na dolgi rok ključni za doseganje gospodarske rasti, bančnike pa je opomnil na prenizko stopnjo kapitalske ustreznosti.
Začetek novega študijskega leta
02. 10. 2000 00.00
Za približno 66.200 študentov visokih šol in fakultet ter 1736 študentov višjih strokovnih šol se danes začenja novo študijsko leto. Današnji dan je predvsem pomemben za tiste, ki šele začenjajo študijsko pot, torej t.i. bruce. Po podatkih visokošolskih prijavno-informacijskih služb obeh univerz je bilo v prvem roku v prvi letnik sprejetih skupno 16.088 študentov. Na Univerzi v Ljubljani je bilo sprejetih 8596 rednih študentov in 2051 izrednih, na mariborski univerzi 3224 rednih in 1214 izrednih študentov ter na samostojnih visokošolskih zavodih 497 rednih študentov in 507 izrednih. Te okvirne številke se bodo še spremenile, saj še niso znani podatki o sprejetih v drugem prijavnem roku, poleg tega pa se je s 1. oktobrom začel še tretji prijavni rok, ki bo trajal do 10. oktobra. Za študijsko leto 2000/2001 je bilo sicer na obeh slovenskih univerzah in petih samostojnih visokošolskih zavodih razpisanih 22.011 mest, kar je največ doslej.
ZDA z EU dosegle pomemben dogovor
01. 10. 2000 00.00
ZDA in Evropska unija so včeraj dosegle dogovor o odlogu štiri milijarde dolarjev vrednih gospodarskih sankcij proti ZDA v trgovinskem sporu zaradi neusklajenosti v obdavčitvi nekaterih ameriških izvoznih podjetij s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ob polnoči bi se namreč iztekel rok, ko bi morale ZDA svojo davčno zakonodajo uskladiti s pravili WTO, v skladu z današnjim dogovorom pa bo ameriški kongres imel za uskladitev zakonodaje čas do 1. novembra. EU se je tudi strinjala, da ne bo uvedla nobenih kazni dokler sodišče WTO v Ženevi ne bo ugotovilo, ali je nova ameriška davčna zakonodaja v skladu z mednarodno. Gre sicer za največji trgovinski spor, ki so ga ZDA izgubile na sodišču v Ženevi, ki je presodilo, da davčne olajšave ameriškim izvoznim podjetjem niso v skladu s pravili WTO.
Bo Jaušovcu uspelo?
29. 09. 2000 00.00
Proga Škedenj pri Slovenskih Konjicah, ki poteka pod avtocestnim viaduktom bo v nedeljo prizorišče zadnje letošnje dirke državnega prvenstva v motokrosu. Po dolgi in naporni sezoni bomo tako dobili državne prvake še v vseh treh članskih kategorijah. Po zmagoslavju bratov Irt iz Kamniškega Sitar Dunlop Racing Teama, pa je že pred to dirko znan tudi državni prvak v najnižji članski kategoriji. Lenartčan Samo Kurnik je namreč suvereno obranil svoj lanski naslov ter tako le še potrdil svoj talent. Zaradi velike prednosti si je namreč že med sezono lahko privoščil, da je nekaj dirk kar izpustil in prost termin izkoristil za dirkanje v Nemčiji in Avstriji.
Potrdili kandidatne liste
26. 09. 2000 00.00
V osmih volilnih enotah so že izdali odločbe o potrditvi kandidatnih list za volitve. Po doslej dosegljivih podatkih iz volilnih enot so kandidatne liste potrdili povsod, razen v 4. volilni enoti s sedežem v Ljubljani-Bežigrad, kjer so zavrnili kandidatno listo zunajparlamentarne Stranke demokratske akcije Slovenije.
Izteka se rok za zbiranje kandidatur
26. 09. 2000 00.00
Opolnoči se bo iztekel že drugi, tokrat 60-dnevni rok za zbiranje predlogov kandidatov za prosto mesto ustavnega sodnika. Poziv predsednika republike Milana Kučana za zbiranje kandidatur je bil v uradnem listu objavljen 28. julija. Na ustavnem sodišču se bo namreč s 30. septembrom spraznilo mesto ustavnega sodnika, saj je sodnica ustavnega sodišča Miroslava Geč-Korošec zahtevala, da se jo zaradi odhoda v pokoj predčasno in z omenjenim dnem razreši s te funkcije. Na mesto ustavne sodnice je Miroslava Geč-Korošec nastopila 9. januarja 1998, v devetčlanskem ustavnem sodišču pa je nadomestila ustavnega sodnika Janeza Šinkovca. Mandat bi se ji iztekel leta 2007.
Okrepljene akcije filipinske vojske
25. 09. 2000 00.00
V desetih dneh vojaške operacije za rešitev 17 talcev na otoku Jolo je filipinska vojska ubila 103 muslimanske upornike, je danes sporočil filipinski general Narciso Abaya, ki poveljuje operaciji. Po podatkih filipinske vojske so vsi talci živi in se nahajajo na Jolu.
Odstop slovenskih gorskih kolesarjev
24. 09. 2000 00.00
Na današnji tekmi v krosu sta odstopila oba slovenska olimpijska reprezentanta v gorskem kolesarstvu, Rok Drašler in Primož Štrancar. Drašler je odnehal že v drugem krogu, Štrancarja pa so v šestem krogu za krog prehiteli vodilni tekmovalci, pravila pa v takšnem primeru narekujejo, da se mora tekmovalec umakniti s proge.
Četverec za las četrti
23. 09. 2000 00.00
Slovenski četverec brez krmarja v postavi Milan Janša, Jani Klemenčič, Rok Kolander in Matej Prelog je v tekmi četvercev brez krmarja osvojil četrto mesto. Zmagala je Velika Britanija pred Italijo, tretja pa je bila Avstralija.
Dva slovenska čolna v finalu
21. 09. 2000 00.00
Slovenska veslača v dvojnem dvojcu, Iztok Čop in Luka Špik, sta se na olimpijskih igrah v Sydneyju uvrstila v veliki finale, ki bo na sporedu v soboto, 23. septembra.
Potekel rok za vložitev kandidatnih list
21. 09. 2000 00.00
Opolnoči se je iztekel zakonski rok, v katerem so morale politične stranke ali skupine volivcev v volilnih enotah vložiti liste kandidatov, ki se bodo na volitvah potegovali za vstop v parlament. V naslednjih dneh bo potekal postopek preverjanja ustreznosti oziroma zakonitosti vloženih list, na podlagi katerega bodo pristojne volilne komisije tudi izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Zakonski rok za dokončno potrditev list se bo iztekel prihodnji torek, 26. septembra, dan za tem pa naj bi z žrebanjem že določili njihov vrstni red na glasovnicah. Glede na veljavne pritožbene roke se bodo ob morebitni zavrnitvi lahko prizadeti v 48 urah po prejemu odločbe pritožili na vrhovnem sodišču, slednje pa bo moralo v enakem roku o vseh takšnih primerih tudi prednostno razsoditi. Po veljavni ureditvi lahko kandidatno listo vloži ena politična stranka ali več strank skupaj, prav tako pa lahko ob ustrezni podpori t.i. državljansko listo ali neodvisnega kandidata predlaga tudi skupina volivcev. Politične stranke lahko kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, če njihovo listo podprejo trije poslanci sedanjega sklica. V nasprotnem primeru pa mora vložitev liste v vsaki volilni enoti podpreti najmanj 50 volivcev in to ob pogoju, da so pri izbiri kandidatov oziroma oblikovanju liste sodelovali zgolj člani stranke iz iste volilne enote. V nasprotnem primeru mora listo podpreti najmanj 100 volivcev iz volilne enote. Enako število volivcev lahko za območje volilne enote določi tudi t.i. državljansko listo. Na kandidatni listi je lahko najmanj šest in največ 11 kandidatov, če želi lista nastopiti v vseh 11 volilnih okrajih. Vsak od kandidatov se bo lahko za glasove volivcev potegoval največ v dveh okrajih. Listo t.i. neodvisnega kandidata mora prav tako podpreti 100 volivcev, kandidat za neodvisnega poslanca pa bo nastopil v vseh 11 okrajih in bo za vstop v državni zbor moral zbrati najmanj 30 odstotkov glasov v volilni enoti. Pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti lahko določijo posamičnega kandidata, ki se bo potegoval za poslanski sedež narodnosti, s podpisi najmanj 30 volivcev, pripadnikov ene oziroma druge narodne skupnosti.
Dva slovenska čolna v finalu
21. 09. 2000 00.00
Slovenska veslača v dvojnem dvojcu, Iztok Čop in Luka Špik, sta se na olimpijskih igrah v Sydneyju uvrstila v veliki finale, ki bo na sporedu v soboto, 23. septembra.
Bo koprska luka upravljala sedmi tržaški pomol?
20. 09. 2000 00.00
Vse kaže, da bo imela Luka Koper čez kak mesec glavno besedo pri upravljanju razvpitega sedmega pomola tržaškega pristanišča. Potem, ko je nizozemska družba ECT že po slabem letu dni enostransko prekinila koncesijsko pogodbo, je pristaniška uprava v hudi stiski razpisala nov natečaj za izbiro koncesionarja in do včeraj, ko je potekel rok za prijave, je svoj interes izrazila le naveza družb, med katerimi je največja - koprska luka.
Nekdanja ministra o devetletki
20. 09. 2000 00.00
Uvajanje devetletne osnovne šole poteka v skladu z načrti. Vanj je vključenih dovolj veliko število šol - tako na ravni prvega kot sedmega razreda -, da bi bilo novosti (izbirni predmeti, nivojski pouk in zaključno preverjanje znanja) mogoče kakovostno strokovno spremljati in evalvirati, morebitne slabosti pa na tej podlagi tudi spreminjati, opozarjata v današnjem sporočilu za javnost LDS dva nekdanja šolska ministra Pavel Zgaga in Slavko Gaber.
Zunanje ministrstvo o odškodninah za prisilno delo
15. 09. 2000 00.00
Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so se danes sestali predstavniki Mednarodne organizacije za migracije (IOM) s koordinacijskih odborom za izvajanje določil nemškega in avstrijskega zakona o odškodninah za suženjsko in prisilno delo v času nacizma. IOM, katere članica naj bi v kratkem postala tudi Slovenije, je bila s strani Nemčije izbrana kot partnerska organizacija za zbiranje prijav upravičencev do odškodnine za suženjsko in prisilno delo iz Slovenije, so sporočili danes z MZZ.
Fides pred stavko
13. 09. 2000 00.00
Razmere o uskladitvi zdravniških plač s sodniškimi se vse bolj