Ruska
Koridor za begunce odprt le za kratek čas
01. 11. 1999 21.00
Ruske sile so davi na meji med Čečenijo in Ingušetijo za krajši čas odprle koridor za begunce, vendar so čez mejo spustili le stotino ljudi in nekaj vozil, potem pa so mejo zaprli. Prehod med republikama naj bi bil odprt v obe smeri, vendar pa je po podatkih tiskovne agencije Reuters odprt le v smeri iz Ingušetije v Čečenijo. Situacija je otežkočena tudi zaradi snega, ki se je ponoči spremenil v leden dež. Begunci poročajo o težkih razmerah v katerih se nahajajo, predvsem pa jim primanjkuje hrane.
EU bo čečenskim beguncem namenila pomoč
31. 10. 1999 08.46
Evropska unija bo čečenskim beguncem, ki so se zaradi spopadov med ruskimi enotami in islamskimi uporniki zatekli v sosednjo republiko Ingušetijo, namenila 1,2 milijona evrov takojšnje pomoči, je, kot je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass, po obisku begunskih taborišč v Ingušetiji včeraj dejala finska zunanja ministrica Tarja Halonen. Ministrica, katere država v tem polletju predseduje EU, je v sredo z delegacijo unije prispela na kratek obisk na Kavkaz.
Najmanj 50 mrtvih v bombardiranju
29. 10. 1999 22.58
Ruska letala naj bi spet zadela konvoj z begunci. Uradni viri v Moskvi sicer današnjega napada, ki naj bi se zgodil v kraju Samški, blizu meje z Ingušijo, niso potrdili. Begunci, ki so danes pribežali preko čečensko-inguške meje, pa pripovedujejo, da je v napadu umrlo več deset ljudi, veliko pa je tudi ranjenih.
Ruski napadi se nadaljujejo
28. 10. 1999 20.36
Ruska letala nadaljujejo z napadi na Čečenijo. V zadnjih 24-ih urah so ruske enote uničile več oporišč muslimanskih upornikov in zasedle skoraj polovico ozemlja okrog Groznega. Število beguncev se je danes povzpelo že na 190 tisoč. Večina se je zatekla v Ingušijo in Dagestan. Evropska komisija je že odobrila več kot miljon evrov pomoči za čečenske begunce.
Nadaljevanje napadov
28. 10. 1999 16.06
Ruska letala so v zadnjih 24 urah izvedla najhujše zračne napade v Čečeniji doslej. Od včeraj je v napadih na čečenske cilje sodelovalo več kot sto ruskih bojnih letal in helikopterjev, je poročal Interfax, sklicujoč se na ruski vojaški štab v Mozdoku v Ingušetiji. Okrepitev napadov pomeni začetek druge faze vojaške operacije proti islamskih upornikom v Čečeniji, katere namen je nasprotniku pred kopenskim posredovanjem povzročiti čimvečje izgube. Od včeraj so ruske zračne sile bombardirale Grozni in bližnji Gudermes - temu naj bi se približale na nekaj sto metrov - ter druge kraje. Pri tem naj bi uničile oporišča upornikov, skladišča orožja in oklepna vozila; v spopadih naj bi bilo ubitih tudi 250 upornikov.
Vse močnejši mednarodni pritisk na Rusijo
28. 10. 1999 09.25
Evropska unija je včeraj obsodila nasilje v Čečeniji in pozvala rusko vlado, naj se vrne k političnemu dialogu. Finski minister za zunanjo trgovino Kimmo Sasi je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu še dejal, da ruska vlada, kot kaže, nima jasnega načrta za politično rešitev krize.
Po neuradnih virih izpustili talce
25. 10. 1999 11.31
Štiri ugrabljene japonske geologe so po neuradnih virih iz Kirgizistana davi izpustili, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na kirgiško ministrtvo za varnost.
27 mrtvih v včerajšnjem bombardiranju
25. 10. 1999 09.08
Ruska bojna letala so minuli vikend stopnjevala napade na Čečenijo. V včerajšnjem bombardiranju vasi Serzhen-Yurt je bilo mrtvih najmanj 27 ljudi, med njimi tudi devet otrok. V napadu je bilo veliko oseb tudi ranjenih.
Med plesnimi pari zmaga Rusoma
24. 10. 1999 20.49
Ruska drsalca Elina Kaljavina in Maksim Šabalin sta zmagovalca pete tekme svetovnega pokala za mladince na Bledu v konkurenci plesnih parov. Drugo mesto je osvojil francoski par Caroline Truong-Sylvain Longchambon, tretja pa sta bila Italijana Flavia Ottaviani in Massimo Scali.
Rusija zapira meje
24. 10. 1999 09.33
Potem ko je Rusija zaprla mejo med Čečenijo in Ingušetijo, da bi tako zaustavila val beguncev, je zaprla tudi mejo med Ingušetijo in Severno Osetijo, s čimer želi preprečiti morebitno ''infiltracijo teroristov'' na rusko ozemlje, je sporočila ruska vojska.
Dialog z uporniki se lahko začne že danes
23. 10. 1999 18.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes na novinarski konferenci v Formentorju na Balearskih otokih dejal, da v Čečeniji ni možna drugačna kot politična rešitev, dialog z uporniki pa se po njegovih besedah lahko začne že danes.
Ruske enote priznale uničenje
22. 10. 1999 18.36
Operacija specialnih enot je sinoči omogočila uničenje središča v Groznem, kjer so delovali trgovci z orožjem, je danes izjavil tiskovni predstavnik ruskega vojaškega štaba v severnoosetijski prestolnici Mozdok Alekdander Veklič.
90 odstotkov Rusov nasprotuje Jelcinovim dejanjem
21. 10. 1999 19.21
Z dejanji ruskega predsednika Borisa Jelcina se ne strinja 90 odstotkov Rusov, medtem ko jih je z Jelcinom zadovoljnih samo sedem odstotkov, so rezultati raziskave, ki jo je pred kratkim izvedla ruska Fondacija za javno mnenje.
Našli zamrznjenega mamuta
21. 10. 1999 17.28
V Sibiriji so uspešno izkopali mamuta, ki je bil pod ledom 20.000 let. Gre za doslej največjo in najbolje ohranjeno najdbo, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Tuji znanstveniki naj bi skušali žival klonirati po metodi Dolly.
Moskva ne bo prekinila bojnega pohoda na Čečenijo
20. 10. 1999 22.08
Ruski premier Vladimir Putin je danes v Mozdoku v Severni Osetiji dejal, da ruska vojska ne bo prekinila bojnega pohoda na Čečenijo, je poročala agencija Itar-Tass.
V St. Peterburgu umorili regijskega poslanca
20. 10. 1999 11.54
V eksploziji avtomobila v St. Peterburgu je danes izgubil življenje regijski poslanec v sanktpeterburški skupščini Viktor Novoselov, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kdo je odgovoren za atentat, še ni znano.
Čečenska drama se nadaljuje
19. 10. 1999 20.48
<img src=/resslike/čečenheads.jpg alt=''Čečenski vojaki med molitvijo'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=LEFT>Iz Moskve poročajo, da so se čečenske enote umaknile s položajev v bližini Groznega in začele gverilsko vojno proti zveznim ruskim enotam. Čečenski viri pa trdijo ravno nasprotno, da se je iz predmestja Groznega delno umaknila ruska vojska.
Bo Rusija prva uporabila jedrsko orožje?
18. 10. 1999 21.52
Rusija bi lahko prva uporabila jedrsko orožje v primeru, da bi bila ogrožena samostojnost in integriteta njenega ozemlja, je danes, sklicujoč se na včerajšne izjave namestnika poveljnika generalštaba ruske vojske, generala Valerija Manilova, poročala ruska agencija Interfax.
Ruska vojska stopnjuje napade
18. 10. 1999 21.12
Ruska vojska je tudi danes nadaljevala z napadi na čečensko glavno mesto Grozni. Siloviti spopadi so potekali tudi po hribovitih vaseh v bližini glavnega mesta, kjer se zadržuje glavnina islamskih upornikov. Rusko vojska trenutno nadzoruje tretjino ozemlja te pokrajine.
Ruska vojska bombardira cilje v bližini Groznega
17. 10. 1999 14.04
Ruska vojska je po čečenskih navedbah danes bombardirala naselja in industrijske objekte v bližini čečenske prestolnice Grozni.
Druga faza proti upornikom
16. 10. 1999 17.50
Vrhovni poveljnik ruskih enot Viktor Kazancev je danes povedal, da se je začela druga faza vojaške operacije ruske enote proti upornikom v Čečeniji.
Jelcin imenoval odposlanca za Čečenijo
15. 10. 1999 21.45
Ruski predsednik Boris Jelcin je namestnika ministra za železnice Nikolaja Košmana imenoval za namestnika premiera in odposlanca ruske vlade za Čečenijo, so danes sporočili iz Kremlja.
Spopadi v Čečeniji se nadaljujejo
15. 10. 1999 10.01
Zračne sile in artilerija združenih sil so v zadnjih 24 urah neprenehoma napadala območja, kjer naj bi bile skoncentrirane sile čečenskih upornikov in sicer v pokrajinah Vedenski, Nozaj-Jurtovski, Gudarmeski in Groznenski. Zračne sile so bile dejavne vso noč in naj bi prizadejale hudo škodo objektom, ki jih uporabljajo čečenski gverilci.
Mir izgublja zrak in višino
14. 10. 1999 19.59
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir, ki od 27. avgusta kroži okoli Zemlje brez posadke, počasi izgublja zrak in višino. Skozi še vedno neodkrito špranjo v steni naj bi odtekal zrak in se zato nižal pritisk v Miru.
Priprave na končen obračun?
14. 10. 1999 12.31
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je včeraj pokazal najbolj jasno znamenje, da namerava Rusija zasesti celotno ozemlje Čečenije z besedami, da Moskva ne bo končala operacije dokler ne bo uporniška pokrajina pod popolnim nadzorom. Po njegovih besedah bodo ruske vojaške sile izpolnile vse naloge vključno z uničenjem oboroženih in terorističnih skupin v pokrajini. S temi besedami je Sergejev nakazal, da ruske sile načrtujejo prečkanje reke Terek, kjer leži čečensko glavno mesto Grozni in kreniti proti kavkaškemu gorovju, kjer se zadržuje glavnina islamskih upornikov.
Umik muslimanskih upornikov
13. 10. 1999 16.09
Slaba dva meseca po vdoru muslimanskih upornikov v Kirgizistan so vladne enote osvobodile še zadnja zasedena območja.
Popolna ruska invazija Čečenije
13. 10. 1999 08.43
Ruske vojaške enote so danes začele veliko zemeljsko invazijo v Čečeniji. V različnih regijah so se pomaknile 5 - 30 km v notranjost republike in prodirajo še naprej. Do sedaj prebivalci Čečenije še niso pokazali organiziranega odpora, zato ruske enote napredujejo dokaj hitro. Po podatkih iz virov ruskega generalštaba se ruska vojska bojuje le z razpšenimi gverilskimi formacijami in vsi boji so zato zaenkrat le lokalnega karakterja.
Ruska letala napadla položaje čečenskih enot
12. 10. 1999 11.23
Ruska letala in topništvo so v minulih 24 urah napadla položaje čečenskih enot in njihovega orožja na območjih Vedena, Nožaj-jurta, Gudermesa, Nadterešnija in Groznega, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Stopnjevanje napadov na severozahodu Čečenije
11. 10. 1999 16.17
Ruske sile so okrepile letalske napade na mesto Goragorski na severozahodu Čečenije, ki ga oblegajo že ves teden, je s kraja dogodka sporočil dopisnik AFP.
Prva izstrelitev poslovnega satelita s pomorskega kozmodroma
11. 10. 1999 07.45
S plavajočega kozmodroma Odiseja na Tihem oceanu, približno 2240 km jugovzhodno od Havajev, so iz ekvatorialnega položaja nad 154. stopinjo zahodne geografske dolžine davi ob 5.28 po srednjeevropskem času uspešno izstrelili ukrajinsko-rusko tristopenjsko nosilno raketo zenit-3SL. Približno 62 minut kasneje je ruska pospeševalna stopnja blok DM-SL po svojem drugem vžigu v začasno prehodno orbito utirila ameriški 3440 kilogramov težki geostacionarni satelit DIRECTV 1-R. Gre za satelit vrste HS 601HP, 50. iz družine HS 601, ki ga je izdelala ameriška družba Hughes Space & Communications (HSC) in ki se odlikuje s 7,5 kilovati skupne električne moči in 16 zmogljivimi Ku-band transponderji. Satelit bo iz geostacionarne orbite nad 101. stopinjo zahodne geografske dolžine prenašal televizijske in interaktivne programe za 50 ameriških zveznih držav.