Ruska
Ruska vlada kritizira IMF
02. 03. 1999 16.44
Ruska vlada je danes kritizirala politiko Mednarodnega denarnega sklada (IMF) do Rusije. Direktor IMF Michel Camdessus ''izvaja pritisk na nas, kar je preprosto nepošteno'', je dejal prvi namestnik ruskega premiera Juri Masljukov.
Sojuz TM-28 pristal v Kazahstanu
28. 02. 1999 11.21
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-28 z ruskim in slovaškim vesoljcem je davi ob 3.14 po srednjeevropskem času varno pristala na predvidenem območju v severnem Kazahstanu.
Sojuz leti proti zemlji
28. 02. 1999 09.18
Ruska transportna vesoljska kapsula Sojuz TM-28 z dvema kozmonavtoma na krovu se je sinoči odcepila od vesoljske postaje Mir in se odpravila proti zemlji, je sporočila agencija Itar-Tass.
Rusija je podpisala gospodarski sporazum
27. 02. 1999 09.00
Rusija je s štirimi članicami Skupnosti neodvisnih držav (SND) podpisala sporazum o odpravi carinskih ovir in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Sporazum je v Kremlju podpisal ruski predsednik Boris Jelcin s predsedniki Belorusije, Kazahstana, Kirgizistana in Tadžikistana, Aleksandrom Lukašenkom, Nursulatanom Nazarbajevim, Askarjem Akajevim ter Emomalijem Rahmonovim. Agencija Associated Press dodaja, da bo sporazum lahko le omejeno prispeval h krepitvi gospodarskega sodelovanja, saj se države podpisnice soočajo z velikimi gospodarskimi in finančnimi težavami. Države so sporazum o odpravi carinskih ovir podpisale že leta 1996. Po mnenju visokih predstavnikov bi za uresničitev omenjenega sporazuma morali sprejeti približno 50 dopolnil k sporazumu iz leta 1996, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Mir vstopil v 14. leto delovanja
20. 02. 1999 18.26
Minilo je 13 let, odkar so davi ob 2.28 in 23,006 sekunde po lokalnem času v nekdanji SZ izstrelili v vesolje glavni (bazni) modul orbitalne znanstvene znanstvene postaje Mir, ki je - medtem dopolnjen s šestimi specializiranimi moduli - doslej že 74.300-krat obkrožil Zemljo.
Jutri izstrelitev verjetno zadnje posadke na Mir
19. 02. 1999 11.01
Rusija se pripravlja na izstrelitev še zadnje posadke na vesoljsko postajo Mir, posadko pa sestavljajo Rus Viktor Afanasejev, Francoz Jean-Pierre Haignere in Slovak Ivan Bela. V soboto, ko je izstrelitev predvidena, pa bodo obeležili tudi 13. obletnico izstrelitve prvega modula na postajo Mir. Ruski strokovnjaki za vesolje, ki so zaposleni na tem projektu, pa vneto iščejo sredstva za ohranitev projekta tudi po avgustu, ko se bo posadka vrnila na Zemljo.
Tuji tisk o aretaciji Ocalana
17. 02. 1999 10.25
Britanski časnik The Times poudarja, da je Turčija sedaj sama pred sodiščem. Ankarin boj proti PKK je bil krvav in kratkoviden. Bulent Ecevit, že veteran med turškimi premieri in človek, ki je ukazal zasedbo Cipra , je ob objavi Ocalanove aretacije drgetal od vzhičenosti. Njegova manjšinska stranka si za volitve prihodnji mesec sedaj obeta nepričakovane koristi.
Požar v Rusiji zahteval življenja najmanj 26 oseb
11. 02. 1999 09.49
V uničevalnem požaru v neki upravni zgradbi v ruskem mestu Samara je življenje izgubilo najmanj 26 oseb, več kot deset pa jih še pogrešajo, je davi poročala ruska televizijska postaja ORT. Približno 30 ljudi s hudimi opeklinami pa so prepeljali v bolnišnice. Požar v petnadstropni zgradbi je izbruhnil sinoči, gasilcem pa ga je uspelo omejiti šele v jutranjih urah. Po dosedanjih poročilih naj bi bil vzrok požara kratek stik.
Jelcinovo letalo trčilo z letalom italijanskega premiera
11. 02. 1999 09.23
Letalo ruskega predsednika Borisa Jelcina je pred dnevi na letališču ruske vlade Vnukovo-2 trčilo ob letalo italijanskega premiera Massime D'Aleme. Nesreča se je zgodila med carinjenjem ob vrnitvi predsednika Jelcina iz Amana, kjer se je udeležil pogreba jordanskega kralja Huseina, medtem ko je bil italijanski premier namenjen v domovino. Ruski časnik Kommersant poroča, da predsednik Jelcin in člani posadke v nesreči niso bili poškodovani. Letalo ruskega predsednika I1-96 med trčenjem ni bilo poškodovano, medtem ko je DC-9 italijanskega premiera ostal brez kril na repu. Po navedbah časnika Kommersant je do nesreče prišlo zaradi slabih razmer na stezi, kjer poteka carinjenje. Pilota obeh letal naj bi carino opravila po pravilih, zato bo morala škodo poravnati ruska prevozna družba.
Sojuz TM-28 se je ločil od Mira
08. 02. 1999 14.53
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-28 z dvema vesoljcema se je pred približno pol ure ločila od orbitalne znanstvene postaje Mir.
Krčenje ruskega bruto domačega proizvoda
05. 02. 1999 08.55
Ruski bruto domači proizvod je lani zaradi hude gospodarske krize padel za 4,6 odstotka. Skupni bruto domači proizvod je lani dosegel le 116 milijarde dolarjev. Ruska kriza se je začela 17. avgusta lani, ko je vlada prenehala podpirati domačo valuto in prenehala plačevati velik delež domačega dolga. Avgusta je bilo tako za dolar potrebno odšteti šest rubljev konec leta pa kar 20.
Upokojenka prodajala mamilo mladoletniku
05. 02. 1999 08.45
Ruska policija je pred dnevi v kraju Lipeck (400 km južno od Moskve) aretirala 86-letno upokojenko, ki je nameravala 12-letnemu šolarju prodati marihuano, je sporočila ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Ruska duma poziva k ukinitvi sankcij proti ZRJ
03. 02. 1999 14.55
Spodnji dom ruskega parlamenta je danes sprejel resolucijo, ki predsednika Borisa Jelcina poziva, naj priporoči enostransko ukinitev sankcij proti ZR Jugoslaviji, ki jih je lani uvedel Varnostni svet ZN.
Primakov in Seleznjov o paktu stabilnosti
03. 02. 1999 10.14
Ruski premier Jevgenij Primakov in komunistični predsednik dume Genadij Seleznjov sta danes v Moskvi razpravljala o paktu stabilnosti, ki ga je premier pisno predlagal predsednikoma obeh domov parlamenta. Primakov in Seleznjov sta se poleg tega pogovarjala o sklicu okrogle mize, na kateri bi razpravljali o izplačilu izostalih plač.
Jelcin nepričakovano ponovno v Kremlju
02. 02. 1999 14.57
Ruski predsednik Boris Jelcin se je danes, tri dni potem ko so ga odpustili iz bolnišnice, nepričakovano pojavil v Kremlju, kjer se je srečal s šefom svojega kabineta Nikolajem Bordjužo, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, sklicujoč se na Jelcinovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Jakušina.
Med plesnimi pari zlato za Krilovo in Ovsjanikova
30. 01. 1999 10.07
Ruska drsalca Anjelika Krilova in Oleg Ovsjanikov sta na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Pragi postala nova evropska prvaka med plesnimi pari. Francoza Marina Anisina in Gwendal Peizerat sta osvojila srebrno kolajno, Rusa Irina Lobačova in Ilija Averbuh pa sta bila tretja.
V Moskvi zasegli dve toni živega srebra
28. 01. 1999 14.08
Ruska tajna služba je danes v neki garaži v Moskvi zasegla skoraj dve toni živega srebra, je sporočil dnevnik Sevodnja.
V Rusiji bodo oprostili 94.000 zapornikov
28. 01. 1999 14.02
Ruska vlada bo parlamentu predlagala oprostitev 94.000 zapornikov, z ukrepom pa želi vlada izboljšati razmere v prenapolnjenih zaporih, v katerih prestaja kazen več kot milijon zapornikov, je danes povedal pravosodni minister Pavel Krašeninikov.
Ivanov zadovoljen s pogovori z Albrightovo
25. 01. 1999 16.16
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je izrazil zadovoljstvo nad prvim krogom pogovorov z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in izrazil prepričanje, da bosta Moskva in Washington približali stališča glede mnogih odprtih vprašanj, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Ocalan je potoval preko Rusije
25. 01. 1999 15.47
Kurdski voditelj Abdulah Ocalan je potem, ko je 16. januarja zapustil Italijo, ''potoval preko Rusije'', je danes v Moskvi izjavil vodja Nacionalne fronte za osvoboditev Kurdistana, pristojen za območje Skupnosti neodvisnih držav, Mehir Valat.
Nazarbajev zaprisegel kot predsednik
20. 01. 1999 10.00
Vnovič izvoljeni predsednik Kazahstana Nursultan Nazarbajev je danes zaprisegel v glavnem mestu Astana, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Avstrijci zmagovalci štafetne tekme smučarjev tekačev na Češkem
11. 01. 1999 09.07
Zmagovalci štafetne tekme smučarjev tekačev na Češkem (4 x 10 km), ki šteje za svetovni pokal, so presenetljivo Avstrijci. Markus Gandler, Alexander Maret, Michail Botwinow in Christian Hoffmann so kar za dobrih 58 sekund premagali Italijane, olimpijski prvaki Norvežani pa so zaostali za slabo sekundo več. Slovenci svoje štafete na štartu nismo imeli. Med ženskami je zmagala prva ruska ekipa. Svetlana Magejkina, Nina Gavriljuk, Anfisa Režova in Julija Čepalova so s časom 59:32,7 za deset sekund prehitele prvo ekipo Norveške, tretja pa je bila Italija, ki je zaostala že skoraj minuto.
Rusinje najboljše v štafeti
10. 01. 1999 12.08
Ruska prva ekipa je bila najboljša v štafetnem teku za svetovni pokal v češkem Novem Mestu. Svetlana Magejkina, Nina Gavriljuk, Anfisa Režova in Julija Čepalova so s časom 59:32,7 za deset sekund prehitele prvo ekipo Norveške, tretja pa je bila Italija, ki je zaostala že skoraj minuto.
Jelcin podpisal zakon o tuji udeležbi na ruskem energetskem trgu
08. 01. 1999 17.12
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes potrdil dopolnilo zakona, ki tujim pravnim osebam dopušča večjo udeležbo na ruskem energetskem trgu.
Ruska vlada še vedno namerava prodati nekaj državnega premoženja
08. 01. 1999 13.48
Ruska vlada še vedno namerava prodati nekaj državnega premoženja, vendar bo verjetno počakala na boljše tržne razmere, je dejal namestnik ruskega premiera in minister za industrijo in komunikacije Vladimir Bulgak. Ruska vlada nujno potrebuje denar, želi pa ga pridobiti tudi s prodajo premoženja v državni lasti. Propad finančnega trga in gospodarska kriza v državi sta občutno zmanjšala vrednost ruskih podjetij.
Rusija določila izvozno tarifo za goriva
05. 01. 1999 11.09
Ruska vlada je določila izvozno tarifo 10 ekujev na tono za goriva M40 in M100, ki naj bi začela veljati v prvem četrletju tega leta. Izjavo je posredovala predstavnica vladnega kabineta. Uvedba nove izvozne tarife naj bi pripomogla k zagotavljanju ekonomske varnosti Rusije in potrebam notranje potrošnje. Izvozna tarifa bo veljala od 1. januarja 1999 do 31. marca 1999. Predstavnica je izjavila, da bo tarifa veljala za goriva, ki jih bodo izvažali zunaj Commonwealtha neodvisnih držav.
Drevi trije novi sateliti za Glonass
31. 12. 1998 12.15
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so sinoči ob 19.36 po srednjeevropskem času uspešno izstrelili nosilno raketo proton, ki je za ruski Globalni navigacijski satelitski sistem (Glonass) utirila tri vojaške telekomunikacijske satelite kosmos.
Leipziški obelisk bitki narodov v Christovi preobleki?
26. 12. 1998 12.05
Združenje prijateljev leipziškega spomenika bitki narodov leta 1813 - ko so avstrijska, pruska, ruska in švedska vojska družno porazile Napoleona - je prosilo ameriškega umetnika Christa, naj ''obleče'' njihov obelisk, piše leipziški časnik Volkszeitung. S tem želijo po besedah predsednika združenja Stephana Seegera opozoriti na pomilovanja vredno stanje spomenika, okrog katerega redno korakajo desničarski skrajneži, in mu vrniti nekdanji blišč. Christov menedžer Wolfgang Volz naj bi po pisanju časnika pokazal zanimanje za naročilo, in sicer z besedami ''nikoli ne reči nikoli''. Umetnik Christo Javacheff je od leta 1986, ko je ''zavil'' prvo stavbo, švicarski muzej, zaslovel še s podobnimi projekti na desetih slavnih zgradbah, med njimi pariškim mostom Pont-Neuf. Pred dvema letoma sta s soprogo Jeanne-Claude s 100.000 kvadratnih metrov veliko 62-tonsko posrebreno ponjavo prekrila berlinski Reichstag, nedavno pa je zavil 178 dreves v švicarskem Riehnu.
Ruskim delavcem dolgujejo delodajalci štiri milijarde dolarjev
23. 12. 1998 09.13
Ruski delodajalci dolgujejo delavcem za neizplačane osebne dohodke kar štiri milijarde dolarjev. Poleg tega milijoni Rusov svoje plače in pokojnine prejemajo z večmesečno zamudo. Podjetja zaradi gospodarske krize niso sposobna poravnati svojih dolgov, zato se začarani krog nadaljuje. Kot so povedali predstavniki vlade, dolguje ruska vlada svojim uslužbencem 850 milijonov dolarjev na račun zapoznelih plač, upokojencem dolguje 1,4 milijarde dolarjev, otroških dodatkov, ki zamujajo, pa je za 1,1 milijardo dolarjev. Dolgovi zasebnih podjetij delavcem znašajo 3,2 milijarde dolarjev. Rusija naj bi zaradi krize letošnjo zimo od ZDA in Evrope prejela tudi pomoč v obliki živil.
Škoda načrtuje tovarno v Rusiji
23. 12. 1998 09.12
Proizvajalec avtomobilov Škoda, češka podružnica nemškega Volkswagna, načrtuje v osrednjem delu Rusije postaviti tovarno, v kateri naj bi izdelali od 80.000 do 170.000 avtomobilov na leto. Projekt z naložbeno vrednostjo 300 milijonov dolarjev naj bi realizirala ruska družba Izmas. Proizvodnja naj bi stekla v prihodnjem letu, ko naj bi začeli proizvajati model felicia. Sčasoma naj bi začeli izdelovati tudi druge modele škode ter model orbit ruske družbe. Do leta 2001 naj bi proizvodnja dosegla 80.000, do leta 2005 pa 170.000 vozil na leto.