Ruska
Husein privolil dostop do iraških objektov
09. 02. 1998 12.43
Iraški predsednik Sadam Husein je načeloma privolil, da inšpektorjem ZN zagotovi dostop do vseh iraških objektov, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass, sklicujoč se na arabske vire. Isti viri navajajo, da naj bi podrobno rešitev izdelali Egipt, Saudova Arabija in Sirija, zato bo vodja iraške diplomacije Muhamed al-Sahaf ta četrtek obiskal Kairo in se sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom.
Jelcin zagotovil boljše pogoje za tuje vlagatelje
06. 02. 1998 08.55
Ruski predsednik Boris Jelcin je izboljšal pogoje za naložbe tujcev v Rusiji. Podjetja, katerih naložbe presegajo 250 milijonov ameriških dolarjev, bodo lahko v bodoče na ruskem ozemlju vzpostavila območja v obliki prostocarinskih con. Odlok, ki ga je podpisal ruski predsednik, pa med pogoji navaja, da morajo investitorji v petih letih povečati delež ruskih sestavnih delov v svoji proizvodnji na najmanj 50 odstotkov. Ruska vlada pričakuje, da bo odlok tujce spodbudil k naložbam v Rusiji, je še poročala tiskovna agencija Interfax.
Po zagotovilih Moskve naj bi bil Sadam pripravljen sprejeti vodjo misije ZN
02. 02. 1998 16.40
Po podatkih Kremlja je Irak pripravljen prepustiti osem predsedniških palač nadzoru misije Združenih narodov za razorožitev, poleg tega pa naj bi iraški predsednik Sadam Husein izrazil pripravljenost sprejeti vodjo misije ZN Richarda Butlerja. To je danes sporočila ruska tiskovna agencija Itar-Tass, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika Kremlja Sergeja Jastržembskega. Poleg tega je Jastržembski znova odločno posvaril pred vojaško akcijo v Iraku, saj bi ta "imela nepredvidljive posledice za Bližnji vzhod in bi terjala številne žrtve med civilisti".
Opli kmalu tudi iz Rusije
29. 01. 1998 08.36
Adam Opel, nemško podjetje ameriške družbe General motors in največja ruska avtomobilska družba Avtovaz načrtujejo ustanovitev skupne družbe za proizvodnjo avtomobilov znamke opel v Rusiji, poroča Interfaks. V novi družbi, ki naj bi nastala v prvi polovici letošnjega leta, naj bi oba družabnika imela enak delež, sestavljali pa naj bi od 30.000 do 50.000 modelov vozila astra letno.
Madžarska povečuje svoj izvoz v Rusko federacijo
25. 01. 1998 11.34
Madžarsko-ruska menjava bo po obračunu v letu 1997 višja kot v letu porej. V prvih enajstih mesecih lani je madžarski izvoz v Rusko federacijo porasel za dobro petino (21 odstotkov), uvoz pa je ostal na isti ravni, je povedal glavni svetnik Pal Szucs, vodja madžarskega gospodarskega predstavništva v Rusiji. Vrednost menjave med državama je dosegla v letih 1995 in 1996 po manj kot tri milijarde, pri čemer je madžarski izvoz znašal 980 milijonov, uvoz iz Rusije pa skoraj dve milijardi dolarjev.
Kako poslovati z Rusko federacijo?
22. 01. 1998 15.38
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je danes v Ljubljani pripravila posvet Kako poslovati z Rusko federacijo, na katerem so predstavniki GZS, ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, Nove ljubljanske banke in ruskega veleposlaništva v Sloveniji skušali predstaviti možnosti za izboljšanje meddržavnih trgovinskih in gospodarskih odnosov med Rusko federacijo in Slovenijo. Interes slovenskih podjetij za vstop na ruske trge dokazuje množična udeležba, saj se je posveta udeležilo kar 121 podjetij.
Rusija bo posredovala v novonastali iraški krizi
13. 01. 1998 18.22
Rusija namerava posredovati tudi v najnovejšem sporu v zvezi z nadzorom razoroževanja Iraka. Moskva vodi pogajanja z Bagdadom in člani Varnostnega sveta z namenom, da bi omilila trenutno krizo, je povedal predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Valerij Nesteruškin. Pomembno je, da se prepreči nov "kratek stik" v odnosih Bagdada do ZN, pa tudi vrnitev v položaj, kakršen je nastal lani novembra, je Nesteruškinove besede povzela ruska agencija Interfax.
Ruska delegacija v Čečeniji
10. 01. 1998 10.59
V Čečenijo je odpotovala ruska delegacija, ki jo vodi eden od podpredsednikov vlade Ramazan Abdulatipov. Delegacija bo poskušala umiriti položaj v tej republiki, ki si prizadeva za neodvisnost. V zadnjem času so se namreč pojavile nove napetosti med Moskvo in Groznim; ker so se ob čečenski meji začele zbirati ruske sile, so v čečenski vojski razglasili stanje pripravljenosti.
Rusija omejila dejavnost tujih zavarovalnic
07. 01. 1998 08.45
Tuje zavarovalnice v prihodnje ne bodo smele več zavarovati premoženja ruskih podjetij ali državljanov. To naj bi bila posledica spremembe ustreznega zakona, ki jo je odobril predsednik Boris Jelcin. Ruski dnevnik Rosiskaja Gazeta je tudi poročal, da bodo smele tuje zavarovalnice po novem v Rusiji opravljati le pozavarovalniške posle ter sklepati vzajemna zavarovanja za ruska podjetja.
Ruska duma odobrila pomilostitev za 35.000 zapornikov
24. 12. 1997 13.52
Poslanci ruske dume so z veliko večino odobrili pomilostitev za okoli 35.000 zapornikov, s čimer naj bi v Rusiji razbremenili prepolne zapore, v katerih razsajajo bolezni.
Progres M 37 bo posadki na Miru dostavil novoletna darila
22. 12. 1997 09.44
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progres M 37, ki so jo na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelili v soboto, se bo danes predvidoma ob 11.31 po srednjeevropskem času samodejno združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Ameriški astronavt v politiko
15. 12. 1997 09.06
Jerry Linenger, ameriški astronavt, ki je letos štiri mesece raziskoval v ruski orbitalni znanstveni postaji Mir, razmišlja zdaj o karieri politika.
V Braziliji poteka svetovni forum ufologov
10. 12. 1997 08.43
Vsak dan naj bi baje nekje na svetu zunajzemeljska bitja ugrabila najmanj enega človeka. To trdijo organizatorji prvega svetovnega foruma ufologov, ki se je začel v ponedeljek v Braziliji. Cilj konference je, da bi prepričali vlade, naj objavijo vse informacije o obiskih "neznanih letečih predmetov" (NLP). Brazilski ufolog in soorganizator kongresa Claudeir Covo je ob tem povedal: "Ljudje imajo pravico do informaci o NLP. Tudi brazilska vojska skriva veliko dokumentov o obiskih Nezemljanov v amazonskem pragozdu. To želimo spremeniti." Srečanja v brazilskem glavnem mestu Brasilia se bo udeležilo 63 bolj ali manj znanih ufologov, futurologov in pisateljev s petih celin. Po poročilih medijev strokovnjaki z veliko napetostjo pričakujejo nastop Borisa ^orinova, ki je v nekdanji Sovjetski zvezi veljal za najpomembnejšega ufologa. Čorinov bi naj v soboto razkril najnovejša spoznanja in raziskave, ki sta jih na področju NLP izvedla ruska vojska in znanstveniki. Navzoč bo tudi ruski astronavt Aleksander Balandini, ki je med misijo Mir v vesolju videl zunajzemeljske leteče predmete.
Kaj bo ruska mladina ko odraste?
08. 12. 1997 08.59
Neuradna raziskava skupne najstnikov na ruskem daljnem vzhodu je pokazala, da številni svojo prihodnost vidijo v kriminalu. Petindvajset odstotkov deklic je tako izjavilo, da bi rade postale prostitutke, medtem ko je sedemindvajset odstotkov dečkov povedalo, da bi si vsakdanji kruh radi služili kot izsiljevalci in gangsterji. V Rusiji postaja kriminal zaradi pomanjkanja dobrih služb vse bolj endemičen. Kar slaba desetina udeležencev raziskave, ki ga je pedagoška fakulteta iz Južnosahalinska izvedla med mladimi na polotoku Sahalin, sanja o tem, da bi postali poklicni morilci.
35 rudarjev mrtvih, 32 jih še iščejo
02. 12. 1997 09.53
Po zadnjih začasnih podatkih je v eksploziji metana, ki je zgodaj davi odjeknila v rudniku v Novokuznjecku na zahodu Sibirije, umrlo najmanj 35 rudarjev, 32 pa jih še iščejo. Kot je poročala ruska agencija Itar-Tass, je bilo v času eksplozije v rudniku 67 rudarjev.
Rusija že plačuje Londonskemu klubu
28. 11. 1997 08.29
Ruska banka Vnešekonombank je v skladu z dogovorom o reprogramiranju dolga med Rusijo in Londonskim klubom bank upnic nakazala Deutsche Bank približno 839 milijonov dolarjev. To je sporočil podpredsednik banke Sergej Šadan. S tem nakazilom je Rusija izpolnila pogoj za začetek izvajanja dogovora o reprogramiranju dolgov, ki predvideva plačilo v skupni višini 2,84 milijarde dolarjev. Že pred tem je namreč na fiduciarni račun pri angleški centralni banki nakazala dve milijardi dolarjev.
Varnostni svet spet o iraški krizi
26. 11. 1997 09.52
Varnostni svet Združenih narodov se bo morda danes sestal in razpravljal o iraški krizi, četudi sestanek uradno še ni potrjen. Seja VS je bila namreč včeraj odpovedana v pričakovanju napovedanih novih ruskih predlogov za razpravo o svoji uradni reakciji na petkovo poročilo komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). Vendar pa tudi ruska delegacija čaka na navodila iz Moskve. Rusija v ponedeljek namreč ni sprejela kratkega besedila, ki ga je predlagala Velika Britanija, in je zahtevala daljše besedilo, v katerem naj bi poleg problemov omenili tudi napredek v procesu razoroževanja, ki ga je UNSCOM zabeležil v Iraku in omenil v svojem poročilu. Ameriški obrambni minister William Cohen pa je za CNN izjavil, da so Iračani v zadnjih šestih letih večkrat lahko uganili, kam bodo šli inšpektorji ZN za razoroževanje. Irak še vedno zavrača dostop inšpektorjev ZN do predsedniških palač.
Po Shellu še British Petroleum širi sodelovaje z ruskimi proizvajalci nafte
20. 11. 1997 08.49
Za britansko-nizozemskim naftnim koncernom Shell se je za okrepitev navzočnosti na ruskem trgu odločila tudi britanska naftna družba British Petroleum. BP in vplivna ruska banka Oneximbank sta v Londonu podpisala sporazum, po katerem bo britanski koncern od te banke kupil deset odstotkov delnic četrte največje ruske naftne družbe Sidanko. Vrednost posla ocenjujejo na 571 milijonov ameriških dolarjev. V lasti Oneximbank je trenutno 95 odstotkov delnic družbe Sidanko. BP bo poleg tega prevzel tudi 45 odstotkov od 60-odstotnega deleža banke Oneximbank v ruskem podjetju Russia-Petroleum, ki ima licenco za izkoriščanje ene največjih ruskih zalog utekočinjenega plina, ki leži na območju sibirskega mesta Irkutsk. Zaloge ocenjujejo na 1,3 bilijona kubičnih metrov. Rusija načrtuje gradnjo naftovoda od sibirskega polja do Kitajske, Japonske in Južne Koreje. BP pa se je v pogodbi obvezal, da bo v črpanje plina vložil 172 milijonov dolarjev.
Aziz v Moskvi
18. 11. 1997 00.00
Podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz je danes prispel v Moskvo na posvetovanja z ruskimi voditelji o najnovejšem zapletu z inšpektorji Združenih narodov, ki nadzorujejo iraško oborožitev.Rusko zunanje ministrstvo ni navedlo podrobnosti v zvezi z Azizovim obiskom.
Bo Rusija Jugoslaviji še dobavljala plin?
15. 10. 1997 00.00
Tik pred zimo se v Zvezni republiki Jugoslaviji bojijo za tradicionalno dobave plina iz Rusije. Srbija in Črna gora imata namreč do ruskega koncerna Gasprom dolg v višini 190 milijonov dolarjev. Jugoslovanske poslovne banke naj bi že poravnale del dolga v višini 30 milijonov dolarjev. Jugoslovansko-ruski sporazum o dobavi plina se izteče konec leta. V preteklih tednih je ruska vlada Jugoslaviji večkrat zagrozila s popolno zaustavitvijo dobave plina, če ne bo poravnala vsaj dela dolgov. Da se to ne bi zgodilo, je v Moskvo pred dnevi odpotovala visoka jugoslovanska vladna delegacija, ki si prizadeva pri ruski vladi in Gaspromu doseči nemoteno dobavo plina v prihajajočih zimskih mesecih.
Glavni računalnik na Miru zopet v okvari
22. 09. 1997 00.00
Predstavnica tiskovnega središča v Centru za upravljanje poletov (CUP) Vera Medvedkova je sporočila, da je davi ob 3.30 po srednjeevropskem času odpovedal glavni računalnik na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir. Zaradi okvare se ustavljajo obračalni motorji postaje. Napako bodo skušali odpraviti še danes, dodaja predstavnica CUP. Gre za tretjo zaporedno okvaro računalnika na Miru ta mesec oziroma peto v zadnjih dveh mesecih. Zaradi odključitve obračalnih motorjev ne morejo zadrževati sončnih celic postaje v prisojni legi, je sporočila zasebna ruska televizijska hiša NTV.
Rusija pripravlja višje uvozne carine
17. 09. 1997 00.00
Ruska vlada bo povečala uvozne carine za tuje izdelke, da bi tako zaščitila domače proizvajalce. Odločitev naj bi že sprejela vladna komisija za zaščitne stopnje v zunanji trgovini in carinsko-tarifno politiko. Rusija naj bi se v prihodnje ravnala po tristopenjskem carinskem modelu: uvozne carine za surovine naj bi znašale pet odstotkov, za polproizvode od 5 do 15 odstotkov, za končne izdelke pa naj bi znašale od 15 do 30 odstotkov. Omenjene carinske stopnje naj bi bile tudi v skladu z zahtevami Svetovne trgovinske organizacije, katere članica naj bi Rusija kmalu postala.