Skupnost
Ivanov v Beogradu
19. 03. 2001 00.00
Mednarodna skupnost mora ustaviti terorizem na jugu Srbije in v Makedoniji, če se želi izogniti novi eksploziji na Balkanu, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico danes v Beogradu povedal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Kot je izjavil Koštunica, je po napadu zveze NATO leta 1999 in prihodu mednarodnih mirovnih enot KFOR Kosovo postalo "leglo terorizma". Ivanov je Koštunici predal tudi pismo ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem ta ni izključil možnosti mednarodnega posredovanja za ustavitev albanskih upornikov v Makedoniji.
Premiera Beograjske trilogije
19. 03. 2001 00.00
V ljubljanskem gledališču Glej je bila premiera gledališke predstave Beograjska trilogija (Beogradska trilogija) Biljane Srbljanović. Medtem ko bo junija na dunajskih Slavnostnih tednih (Festwochen) uprizorjena njena drama Supermarket v režiji Thomasa Ostermeierja, dramska sekcija kulturno-izobraževalnega in informativnega centra, ki deluje v društvu Srbska skupnost v Ljubljani, v režiji Igorja Prodnika pripravlja Beograjsko trilogijo. Ta je njeno diplomsko delo, ki je doživelo krstno uprizoritev pred štirimi leti v beograjskem Jugoslovanskem dramskem. Po Družinskih zgodbah v ljubljanski Mali drami je to druga drama srbske avtorice, ki so jo uprizorili v slovenskih gledališčih.
Začetek pogajanj o krizi na jugu Srbije
19. 03. 2001 00.00
Predstavniki zveze NATO, jugoslovanskih oziroma srbskih oblasti ter Albancev z juga Srbije se bodo danes sestali v vasi Merdari na administrativni meji med Srbijo in Kosovom, je poročala agencija Beta, ki se sklicuje na neimenovanega britanskega častnika sil KFOR. Skorajšnji začetek pogajanj o rešitvi krize na jugu Srbije po sklenitvi premirja sta napovedala tudi podpredsednik srbske vlade in vodja državnega koordinacijskega telesa Nebojša Čovič ter župan Preševa Riza Halimi.
Albanci pozivajo k mobilizaciji
17. 03. 2001 00.00
Spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki se danes nadaljujejo, albanski uporniki pa so sporočili, da se njihovi vojaki še naprej približujejo Tetovu. Vojska albanskih upornikov je danes pozvala vse, ki so sposobni za boj, naj poprimejo za orožje in se priključijo njihovi vojski. Zaradi vedno bolj zaostrenega položaja, so nemške vojaške enote v Tetovu dobile tankovsko okrepitev s Kosova. To naj bi sicer sestavljala le dva tanka in okoli 150 vojakov. Ti nemški vojaki naj se ne bi vmešavali v spopade, ampak naj bi se le branili pred napadi. Končala se je tudi premestitev okrog 1200 nemških vojakov iz vojašnica Erebino pri Tetovu, ki so jo sinoči napadli albanski uporniki. Zaradi sinočnjega napada je bil ponoči za več ur prekinjen mednarodni železniški promet med ZRJ in Makedonijo, danes pa so makedonske oblasti prepoved odpravile.
Hrvati zapustili položaje v vojski BiH
17. 03. 2001 00.00
Osem bosanskih Hrvatov, visokih predstavnikov obrambnega ministrstva Federacije BiH, je v podporo hrvaški samoupravi v BiH odstopilo. Tiskovni predstavnik ministrstva Pavo Dragun, ki je to sporočil, je prav tako odstopil. Hrvaške nacionalistične stranke v BiH pod vodstvom Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) so 3. marca ustanovile začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom. Včeraj je zaradi podobnih razlogov odstopil tudi pomočnik poveljnika vojske hrvaško-muslimanske federacije general Dragan Čurči, ki želi ostati lojalen skupnosti bosanskih Hrvatov, kot je dejal.
Tetovo žarišče spopadov
15. 03. 2001 00.00
Na severu Makedonije so v predmestju drugega največjega makedonskega mesta Tetova izbruhnili hudi spopadi med albanskimi uporniki in makedonskimi silami. Vlada v Skopju je v dramatični izjavi pozvala mednarodno skupnost naj prepreči izbruh nove vojne na Balkanu.
Grizold o razmerah v JV Evropi
13. 03. 2001 00.00
Slovenski minister za obrambo Anton Grizold, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je z grškim ministrom za narodno obrambo Apostolosom Athanasiosom Tsohatzopoulosom pogovarjal o stabilnosti v JV Evropi, eskalaciji nasilja na meji med Kosovom in Makedonijo oz. ZRJ in Makedonijo, varnostnih razmerah na Bližnjem vzhodu in Kavkazu, sodelovanju med ministrstvoma in prizadevanjih Slovenije za članstvo v zvezi NATO in EU, katera Grčija v celoti podpira. Ministra sta podpisala tudi sporazum za sodelovanje v večnacionalnem centru za usposabljanje za mirovne operacije v Grčiji, ki predstavlja osnovo za udeležbo slovenskih častnikov kot vaditeljev oz. mentorjev pri izvajanju procesa usposabljanja. Omenjeni center je namreč eden od pomembnejših oz. bolj priznanih centrov v okviru držav članica zveze NATO. Slovenski obrambni minister je položil tudi venec na grob neznanega vojaka.
Talibani uresničili grožnje
12. 03. 2001 00.00
Afganistanski Talibani so tudi v resnici uničili dva velikanska kipa Bude, izklesana v skalo. Predstavniki ZN so te informacije potrdili. Kipi naj bi bili za islam žaljivi. Doslej ni bilo na voljo fotografiranih dokazov, za CNN pa je lokalni fotograf posnel pričujoči posnetek. Muzeji in vlade po vsem svetu so upali, da bodo lahko rešili 53-metrske kipe Bude iz Bamiyana, ki so jih izklesali v tretjem stoletju po našem štetju. Uničenje so ob velikem trudu dokončali šele včeraj, je dejal talibanski minister za informiranje. Po njegovih besedah tako delo ni enostavno, saj dinamit in obstreljevanje z granatami nimata velikega učinka. Delegacija iz 55-članske Organizacije islamske konference je v afganistanskem mestu Kandahar v nedeljo neuspešno prepričevala Talibane, naj prenehajo z uničevanjem spomenikov. Annan se je včeraj v okviru svoje turneje po južni Aziji v Pakistanu srečal z afganistanskim zunanjim ministrom Vakilom Ahmedom Mutavakilom, ki je zavrnil Annanovo zahtevo, naj talibanski režim v Afganistanu ustavi uničenje dveh največjih kipov stoječih Bud na svetu v Bamijanu. Mutavakil je poudaril, da je uničenje predislamskih kipov in spomenikov notranja verska zadeva Afganistana in da od omenjenih kipov tako ali tako ni več ostalo veliko. Kljub uničevanju predislamskih kipov in spomenikov, ki ga v Afganistanu izvaja talibanski režim, je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan zahteval, da mednarodna skupnost ljudem v Afganistanu ponudi človekoljubno pomoč. V Afganistanu trenutno vlada najhujša suša v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predstavnikov ZN je na robu lakote skoraj 4 milijone ljudi. Annan je sicer dejal, da doslej še nobena država ni zavrnila pripravljenosti pomagati afganistanskemu prebivalstvu, vendar bo zaradi uničenja kipov še težje prepričati mednarodno skupnost za donacije. Annan je obiskal begunska taborišča blizu Peshawarja, v severnem Pakistanu, kjer je okoli 60.000 afganistanskih beguncev. V zadnjih šestih mesecih je v Pakistan prišlo okoli 170.000 novih beguncev. Skupaj jih je že okoli 2 milijona. Pakistan je medtem že zaprl meje med državama.
Pahor sprejel delegacijo SE
12. 03. 2001 00.00
Predsednik državnega zbora (DZ) Borut Pahor je danes sprejel delegacijo Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, ki je pod vodstvom Owena Mastersa na dvodnevnem obisku v Sloveniji, ker pripravlja poročilo o razmerah lokalne in regionalne demokracije v Sloveniji, so sporočili iz DZ.
Uničenje predislamskih spomenikov
10. 03. 2001 00.00
Največja kipa Bude na svetu, ki sta vklesana v skalo blizu mesta Bamijan v osrednjem delu Afganistana, sta že skoraj popolnoma uničena, je sporočil pomočnik vrhovnega poveljnika talibanov Abdul Hai Mutmaen. Dodal je, da je uničenih že od 80 do 90 odstotkov kipov. Medtem je talibanski poveljnik, mula Mohamed Omar, zavrnil pakistanske prošnje, naj vnovič preuči ukaz o uničenju vseh predislamskih spomenikov in podob v državi.
Koštunica in Djukanović proti moratoriju
09. 03. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo Djukanović je v sinočnjem pogovoru za Radio Beograd povedal, da ne vidi veliko argumentov v prid zamisli o moratoriju na napovedani referendum o državnem statusu Črne gore. Zamisel o moratoriju je kot "povsem zgrešeno" zavrnil tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica.
Na makedonski meji zaenkrat mirno
06. 03. 2001 00.00
Poročila številnih medijev, da ob kosovsko makedonski meji potekajo hudi spopadi, so po trditvah makedonskih in ameriških virov neresnična. Razmere v vasi Tanuševci so mirne, a še vedno napete. Makedonska vojska in policija pa sta vpoklicali manjše število rezervistov.
Tomac z veleposlanikoma ZDA o razmerah v BiH
06. 03. 2001 00.00
Podpredsednik hrvaškega sabora in predsednik odbora sabora za zunanjo politiko Zdravko Tomac se je danes v Zagrebu z veleposlanikom ZDA na Hrvaškem Lawrencom Rossinom in veleposlanikom ZDA v BiH Thomasom Millerjem pogovarjal o razmerah v BiH, potem ko je Hrvaški narodni zbor v soboto v Mostarju razglasil hrvaško samoupravo v BiH.
Bosanski Hrvati razglasili avtonomijo
03. 03. 2001 00.00
Hrvaški narodni zbor je v Mostarju razglasil začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom v BiH, spremembo bosansko-hercegovske ustave in reorganizacijo ustroja BiH v tri entitete. V zaključnem dokumentu je zapisano, da hrvaška samouprava ne priznava oblasti BiH in muslimansko-hrvaške federacije.
Slovenski turizem v Berlinu
03. 03. 2001 00.00
Slovenija se na letošnji berlinski turistični borzi, ki poteka med 3. in 7. marcem, predstavlja z vsemi petimi turističnimi področji. Slovenska turistična organizacija (STO) bo v okviru slovenske predstavitve na borzi, ki je za Slovenijo vedno pomemben pokazatelj ne zgolj pričakovane prodaje na nemškem trgu, ampak tudi uspeha celotne turistične sezone, med drugim predstavila projekt Stranske poti so privlačnejše od glavnih. Z omenjenim projektom želi STO opozoriti tuje tranzitne potnike na raznolikost in privlačnost slovenske turistične ponudbe in s tem doseči boljšo prepoznavnost Slovenije kot turistične in ne zgolj kot tranzitne dežele.
Srečanje predstavnikov svetovnih religij
02. 03. 2001 00.00
V palači tržaškega županstva poteka danes srečanje predstavnikov najpomembnejših svetovnih religij, ki ga ob robu zasedanja ministrov za okolje sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) prireja Skupnost sv. Egidija. Verski predstavniki bodo izmenjali poglede in stališča o problematiki okolja oz., kot so se izrazili, stvarstva. Skušali bodo tudi priti do skupnih zaključkov, ki jih bodo popoldne predstavili ministrom za okolje držav G-8.
Zaostrovanje razmer v Makedoniji
01. 03. 2001 00.00
V Makedoniji se razmere nevarno zaostrujejo. Po zadnjih dneh spopadov med makedonsko vojsko in oboroženimi Albanci, naj bi makedonska vlada v prihodnjih dneh dala upornikom ultimat. V strahu pred novim kriznim žariščem je zveza Nato pozvala vlado v Skopju naj ne izvede oborožene akcije proti albanskim upornikom.
Na obisku predsednik bolgarskega parlamenta
28. 02. 2001 00.00
Na povabilo predsednika DZ Boruta Pahorja je na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik bolgarskega parlamenta Jordan Sokolov z delegacijo.
Zaostrene razmere v Makedoniji
27. 02. 2001 00.00
Potem ko je zveza NATO sprejela odločitev, da zmanjša varnostno območje vzdolž administrativne meje med Kosovom in Srbijo, kjer že nekaj časa delujejo oborožene skupine albanskih skrajnežev, je odločitev zavezništva danes pozdravil jugoslovanski notranji minister Zoran Živković. "Mednarodna skupnost je spoznala, da so albanski skrajneži na jugu Srbije ustvarili najmanj stabilno območje v Evropi," je v Beogradu dejal Živković. Etnične napetosti se povečujejo tudi na severu Makedonije na meji s Kosovom, od koder tudi danes poročajo o begu Albancev iz vasi Tanuševci.
Poročilo State Departmenta o Sloveniji
27. 02. 2001 00.00
Ameriško zunanje ministrstvo je v svetovnem Poročilu o položaju človekovih pravic za leto 2000 Sloveniji podobno kakor pretekla leta namenilo majhno pozornost. Ugotovitve in pripombe State Departmenta glede Slovenije obsegajo skupaj z uvodom le sedem strani, ki jih je moč najti na spletni strani www.state.gov. Mnenje o Sloveniji je predvsem pozitivno, kljub temu pa so izpostavljene nekatere pomanjkljivosti, predvsem glede nasilja nad ženskami, podeljevanjem državljanstva, počasne denacionalizacije in po novem tudi trgovanja z ljudmi. State Department pri slednjem ugotavlja, da je zanimanje policije za ta problem omejeno, vlada pa nima programov za preprečevanje trgovanja z ljudmi ali pomoč žrtvam, prav tako pa ni nevladne organizacije, ki bi se ukvarjala posebej s tem.
Powell o spremembi sankcij proti Iraku
27. 02. 2001 00.00
Ameriški zunanji minister Colin Powell je po zaključku bližnjevzhodne turneje danes na sedežu zveze NATO v Bruslju dejal, da si ZDA prizadevajo za spremembo sankcij ZN proti Bagdadu, da bi zmanjšali njihove posledice na civilno prebivalstvo. Kot je pojasnil Powell, čigar predlog je pozdravil tudi francoski kolega Hubert Vedrine, se Washington namesto za gospodarske in trgovinske sankcije, ki jih je Varnostni svet ZN proti Iraku uvedel leta 1990, zavzema za uvedbo "inteligentnih sankcij", ki naj bi Iraku preprečile nadaljnje oboroževanje.
Zasedanje ministrov EU v Bruslju
26. 02. 2001 00.00
Na črni listi, ki je prej zajemala več kot 600 nezaželenih Jugoslovanov, jih zdaj ostaja le še trinajst z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem na čelu.
Dobrosav Mitrović o nasledstvu SFRJ
25. 02. 2001 00.00
Za rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ obstajata dve poti. Ali ga bo pet naslednic rešilo razmeroma hitro, korak za korakom, ali pa bodo zavlačevale in bo tudi mednarodna skupnost dvignila roke, je v pogovoru za Nedjeljni Vjesnik menil vodja jugoslovanskih pogajalcev o nasledstvu Dobrosav Mitrović. Dodal je, da je od razpada nekdanje SFRJ minilo deset let in da je "veliko amortiziranega, mnogo tega pa enostavno ni več. Kdo bi vedel, kje je"?
Nadaljevanje konference na Bledu
24. 02. 2001 00.00
Na Bledu se danes nadaljuje mednarodna konferenca o demokraciji, človekovih pravicah ter varstvu etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, ki jo v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo organizira nevladna organizacija ISCOMET s sedežem v Mariboru. Več kot sto strokovnjakov, politikov, verskih dostojanstvenikov iz držav JV Evrope in mednarodnih organizacij razpravlja o dosežkih in pomanjkljivostih v razvoju demokracije, obnovi in zaščiti kulturne dediščine manjšin ter prispevku verskih skupnosti k spravi. Slovenija v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta stabilnosti, to je omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Slovenija in Slovaška zadržani?
19. 02. 2001 00.00
Predlog avstrijske zunanje ministrice Benite Ferrero-Waldnerjeve o strateškem partnerstvu s sosednjimi državami je v Sloveniji in na Slovaškem naletel na "zadržano odobravanje in nezaupljivost", v današnji izdaji piše nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Med obiskom slovaškega premiera Mikulaša Dzurinde minuli konec tedna v Ljubljani je bilo iz izjav slovenskega premiera Janeza Drnovška in slovaškega gosta razbrati, da Slovenija in Slovaška "načelno podpirata" zamisel avstrijske zunanje ministrice. Drnovšek je sicer pripomnil, da podrobnosti predloga še ne pozna, vendar pa "je krepitev srednjeevropske identitete v okviru prihodnjih evropskih struktur v interesu Slovenije".
Dan žalovanja v ZRJ
18. 02. 2001 00.00
Današnji dan je jugoslovanska vlada razglasila za dan žalovanja zaradi petkovega napada na konvoj srbskih avtobusov pri Podujevu, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj sedem ljudi.
KFOR prijel šest osumljencev napada
17. 02. 2001 00.00
Pripadniki mednarodnih mirovnih sil na Kosovu KFOR so po včerajšnjem napadu na srbski konvoj blizu Podujeva, v katerem je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 43 pa jih je bilo ranjenih, prijeli šest osumljencev. Jugoslovanska vlada je od Varnostnega sveta ZN zahtevala, naj skliče izredno sejo, na kateri bodo obsodili napad in sprejeli ukrepe proti nasilju. Kot je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, je jugoslovanska vlada pozvala sile KFOR in misije ZN na Kosovu (UNMIK), naj se na napad odzovejo v skladu z resolucijo 1244 ZN in zagotovijo temeljne človekove pravice in varnost vseh ljudi, ki živijo v pokrajini.
Potres terjal najmanj 276 življenj
15. 02. 2001 00.00
V potresu je bilo uničenih več kot 16.000 hiš, približno 123.000 stavb pa je poškodovanih, je danes sporočil tamkajšnji odbor za izredne razmere.
Za ukinitev varnostnega območja še prezgodaj
15. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes po srečanju z vodjo jugoslovanske diplomacije Goranom Svilanovićem in podpredsednikom srbske vlade Nebojšo Čovićem v Bruslju dejal, da je še prezgodaj za ukinitev kopenskega varnostnega območja, ki Kosovo ločuje od preostanka Srbije. Beograjski načrt za rešitev krize na jugu Srbije je ocenil pozitivno, vendar pa bo treba po njegovem nekatere dele še preučiti.
Začetek ruskega umika iz Čečenije
15. 02. 2001 00.00
Ruske enote so se v skladu z načrtom predsednika Vladimirja Putina začele umikati iz Čečenije. Vojaški del operacije se je zaključil, začela se je operacija zmanjševanja števila enot, je dejal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva. Po podatkih Kremlja se bo število pripadnikov zveznih enot v Čečeniji zmanjšalo s sedanjih 80.000 na 22.000, od tega bo 15.000 pripadnikov obrambnega ministrstva in 7000 pripadnikov notranjega ministrstva. Ruski predsednik Putin je 22. januarja ukazal delni umik ruskih enot iz Čečenije, vendar pa datuma začetka in konca operacije ni natančno določil. Obenem je pooblastila za vojaško operacijo v uporniški republiki z obrambnega ministrstva prenesel na zvezno obveščevalno službo FSB.