Skupnost
HDZ zahtevala razpis novih volitev
30. 09. 2000 00.00
Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.
Danci na referendumu zavrnili evro
29. 09. 2000 00.00
Danski volivci so na včerajšnjem referendumu zavrnili uvedbo skupne evropske valute. Proti evru je po neuradnih podatkih glasovalo nekaj manj kot 53 odstotkov Dancev, za pa 47 odstotkov.
Pomisleki o humanitarnih intervencijah
28. 09. 2000 00.00
V Generalni skupščini ZN so razpravljalil o poročilu generalnega sekretarja Kofija Annana o delu organizacije, pri čemer so se mnenja najbolj lomila glede Annanovega predloga, da bi bilo treba razmisliti o humanitarnih intervencijah, kot načinu preprečevanja humanitarnih katastrof, podobnih tistim v Ruandi, Vzhodnem Timorju in Srebrenici. Razpravljalci, med katerimi je bil tudi slovenski veleposlanik v ZN Ernest Petrič, so glede tega vprašanja izrekli tako različna mnenja, da je do kompromisa verjetno še daleč.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Scheibner zahteval odpravo avnojskih sklepov
24. 09. 2000 00.00
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je danes v pozdravnem govoru ob prazniku sudetskih Nemcev v avstrijskem mestu Klosterneuburg poudaril, da evropska združitev ne temelji le na skupni valuti, temveč tudi na skupnih vrednotah, ki bi morale veljati za vse evropske države. Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner pa je v svojem govoru spet zahteval odpravo Beneševih dekretov in avnojskih sklepov v okviru pogajanj kandidatk za vstop v Evropsko unijo.
Clark in Albrightova o Jugoslaviji
22. 09. 2000 00.00
Vojaški poveljnik zveze NATO, general Wesley Clark, je v četrtek menil, da v primeru, da bo sedanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević poražen na nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah v ZRJ, v državi ne bo prišlo do mirnega prenosa oblasti. Clark ni hotel ugibati, kakšen bi bil lahko najhujši možni scenarij dogodkov ob Miloševićevem porazu, vendar pa je ocenil, da lahko Milošević veliko izgubi, zato bo najbrž storil marsikaj, da bi ohranil oblast. Na vprašanje, kako bi reagirala mednarodna skupnost v primeru, da bi Milošević ponaredil rezultate volitev, in bi sledila državljanska vojna, je Clark dejal, da bi se znašla v dilemi. Clark sicer ni izključil možnosti intervencije mednarodne skupnosti v tem primeru, in ob tem izrazil mnenje, da bi nekatere velesile oklevale z akcijo proti Miloševiću.
Blair in Persson za širitev EU
21. 09. 2000 00.00
Britanski in švedski premier, Tony Blair in Göran Persson, sta se v skupnem prispevku, objavljenem v današnjem Financial Timesu, zavzela za zgodnjo vključitev najbolj pripravljenih kandidatk za članstvo v EU ter tako menila, da bi morala EU razmisliti o zastavljanju zgodnjega ciljnega datuma prve razširitve. Poleg tega sta predsednika vlad vztrajala, naj bodo odločitve o času vstopa sprejete po načelu objektivnosti in transparentnosti. Ker bodo nekatere kandidatke potrebovale dlje časa za uskladitev z EU kot druge, mora unija zagotoviti dovolj fleksibilen pristop, tako da bo "urnik" širitve odražal pripravljenost posamičnih kandidatk. Premiera sta pri tem izrazila prepričanje, da razlikovanje med prosilkami za članstvo ne pomeni upočasnjevanja širitvenega procesa, temveč, nasprotno, prosilke za članstvo spodbuja k dodatnim prizadevanjem za uskladitev z EU. Blair in Persson sta opozorila tudi na nujnost pripravljenosti unije na sprejem novih članic. EU mora zagotoviti, da bo kandidatke za članstvo sprejela takoj, ko bodo te pripravljene na vključitev. Tako sta močno podprla prizadevanja francoskega predsedstva za sklep potekajoče medvladne konference na decembrskem vrhu v Nici, menila pa tudi, da z novo pogodbo o EU razprava o prihodnosti unije, ki bo štela tudi do 30 članic, ne sme biti končana. Posredno sta se pri tem britanski in švedski premier oddaljila od zamisli o Evropi, kjer bi s tesnejšo integracijo nadaljevala le skupina držav. V času, ko izginjajo stare delitve, Evropa ne sme graditi novih, sta zapisala. Prihodnja Evropa naj bo, tako Blair in Persson, reformirana in modernizirana - niti super-država, niti zgolj prostotrgovinsko območje, temveč odprta skupnost demokracij, ki temelji na skupnih vrednotah in skupnem interesu.
Indonezija obljublja, da bo razorožila milice na Zahodnem Timorju
21. 09. 2000 00.00
Indonezijski koordinacijski minister za politične, socialne in varnostne zadeve Susilo Bambang Yudhoyono je Varnostnemu svetu Združenih narodov obljubil, da bo njegova vlada prihodnji teden začela razoroževati proindonezijske milice, ki so po referendumu o neodvisnosti na Vzhodnem Timorju sprožile divjaški val nasilja, to pa zdaj nadaljujejo na Zahodnem Timorju, kjer mučijo begunce z Vzhodnega Timorja, pobijajo humanitarne delavce in sodelujejo pri oboroženih vpade čez mejo med zahodnim in vzhodnim delom otoka. Indonezijska vlada naj bi pripadnike milic razoroževala v več stopnjah. Prva, prepričevalna faza, v kateri naj bi pripadniki milic predajali orožje prostovoljno bo trajala do 24. septembra, nato pa naj bi jim ga začeli odvzemati s silo. Minister Yudhoyono je hkrati zavrnil možnost obiska delegacije VS, podobni tisti lansko jesen, v kateri je bil tudi slovenski veleposlanik Danilo Tuerk, sedaj pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve. Indonezijski minister je dejal, da bi bila misija VS v tem trenutku kontraproduktivna, ker bi vzbudila vtis, da mednarodna skupnost ne zaupa indonezijskim oblastem in sprožila negativne odzive med indonezijskim prebivalstvom. V diplomatskih krogih vlada tiho razumevanje za tako stališče, saj naj bi bilo nasilje na Zahodnem Timorju uperjeno ne samo proti vzhodnotimorskim beguncem, ampak tudi poskus diskreditacije predsednika Abdurrahmana Wahida, ki skuša državo po desetletjih diktature popeljati na pot demokracije.
Slovenija postala dobrodošel partner
17. 09. 2000 00.00
"Slovenija se je na zasedanju 55. generalne skupščine predstavila kot aktivna država, ki ravna odgovorno tako na
Iraški mediji o grožnjah Albirghtove
16. 09. 2000 00.00
Iraški dnevnik Babel v današnji izdaji piše o grožnjah ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, da se bodo ZDA zatekle k sili, če bo Irak zaradi obtožb o kraji nafte skušal ustrahovati Kuvajt. Dnevnik Bebel, ki ga vodi najstarejši sin iraškega voditelja Sadama Huseina, Udaj Husein, je zapisal, da "nismo presenečeni nad izjavami stare čarovnice Albrightove, ki je stegnila svoj grdi jezik proti Iraku".
Clinton bo prejel nemško nagrado
13. 09. 2000 00.00
Nagrado mu bodo podelili 20. septembra v Beli hiši. Žirija želi z nagrado Clintonu izreči priznanje za njegova prizadevanja za boj proti zatiranju in konfliktom na svetu. Po mnenju žirije ameriški predsednik vidi svet kot globalno skupnost, svojo moč kot predsednik pa je uporabil tudi za opozarjanje na zlorabe človekovih pravic in promocijo miru na nemirnih območjih. Med dobitniki omenjene nagrade so že nekdanji francoski predsednik Francois Mitterrand, južnoafriški predsednik Nelson Mandela, palestinski voditelj Jaser Arafat in nekdanji jordanski kralj Husein.
Wen Ho Leeju se obeta svoboda
11. 09. 2000 00.00
Ameriški znanstvenik tajvanskega rodu Wen Ho Lee (59), ki je bil zaprt od lanskega decembra, uradno zaradi kopiranja zaupnih podatkov o jedrski tehnologiji iz računalnika v Los Alamosu, kjer je bil zaposlen, neuradno pa, ker naj bi vohunil za Kitajsko, bo kmalu na prostosti.
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Začetek judovskega festivala
28. 08. 2000 00.00
V Budimpešti se je včeraj začel judovski festival, ki bo letos prvič potekal še v petih madžarskih mestih. S koncerti, filmi, gledališkimi predstavami in razstavami bodo v tednu dni predstavili judovsko kulturo na Madžarskem. V tej državi je pred holokavstom živelo največ Judov v srednji Evropi.
Richard za previdnost in odločnost pred volitvami na Kosovu
24. 08. 2000 00.00
Francoski obrambni minister Alain Richard je med današnjim obiskom v Kosovski Mitrovici zatrdil, da mora biti mednarodna skupnost še posebej previdna in odločna v naslednjih dveh mesecih pred lokalnimi volitvami na Kosovu, ki bodo 28. oktobra. Richard se je v Kosovski Mitrovici srečal s francoskimi pripadniki mednarodnih mirovnih sil KFOR.
Mednarodna skupnost ostaja na Kosovu
21. 08. 2000 00.00
Med današnjim obiskom na Kosovu je nemški obrambni minister Rudolf Scharping zatrdil, da bo mednarodna skupnost ostala na Kosovu, dokler v pokrajini ne bosta vzpostavljena mir in demokracija.
Pogorevc odprl prenovljen policijski oddelek
16. 08. 2000 00.00
Generalni direktor policije Marko Pogorevc je v Gornjih Petrovcih odprl prenovljen policijski oddelek in ob tej priložnosti izjavil, da prekmurski policisti očitno zelo dobro sodelujejo s svojo skupnostjo, kar dokazuje tudi dejstvo, da je otvoritev omenjenega objekta potekala v okviru občinskega praznika. To po njegovih besedah tudi dokazuje, da boljši delovni pogoji prekmurskih policistov pomenijo materialno pridobitev za celotno skupnost.
Prek 10.000 udeležencev pohoda Vajencev
12. 08. 2000 00.00
Tradicionalnega pohoda pripadnikov protestantskega reda Vajencev skozi katoliško četrt severnoirskega mesta Londonderry se je danes udeležilo več kot 10.000 ljudi. Pohod je potekal mirno in brez incidentov, čeprav so še davi tamkajšnje oblasti razglasile nevarnost bombnega napada in zaprle glavno železniško progo v mestu.
Vujanović o črnogorski prihodnosti
12. 08. 2000 00.00
Črnogorski premier Filip Vujanović je opozoril, da bo Črna gora izvedla referendum o neodvisnosti, če bo na predsedniških volitvah zmagal Slobodan Milošević. Zaradi stopnjevanja napetosti so Črnogorci, ki trenutne razmere označujejo kot tiho okupacijo jugoslovanske vojske, mednarodno skupnost prosili za pomoč. Vojaške oblasti so v zadnjih tednih prijele že najmanj deset tujcev, med njimi tudi dva slovenska državljana.
Peterle obiskal zamejske Slovence
05. 08. 2000 16.51
Zunanji minister Lojze Peterle je danes obiskal vas Štandrež pri Gorici, kjer so ga domačini seznanili s problematiko Jeremitišča, zaselka ob Štandrežu, kjer namerava goriška občina ponovno razlastiti slovensko zemljo, da bi nadgradila postajališče za tovornjake, t.i. avtoport. Peterle, ki ga je na obisku spremljal sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelikan, je slovenskim prebivalcem Štandreža obljubil konkretno pomoč, saj je po njegovem vloga zunanjega ministra tudi pri reševanju težav, ki jih imajo slovenski ljudje v Italiji in ne samo na relaciji Rim-Ljubljana. Obljubil je, da se bo takoj pogovoril s krajevnimi politiki, ki jih bo srečal nocoj v majhni vasici Sedilis pri Čenti (Tarcento), kamor je povabljen kot slavnostni govornik na slovesnosti ob prazniku miru.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 11.07
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.Bistvene novosti bodo nastopile s 1. januarjem 2001, do takrat bodo namreč še uporabljali obstoječe obrazce za potne listine, nato pa bodo začeli z izdajanjem novih potnih listin. Njihova izdelava, personalizacija ter skladiščenje bo centralizirano na ravni države in ne več po upravnih enotah. Za izdelavo bosta skrbeli pooblaščeni podjetji Cetis in Mirage, ki sta bili izbrani na podlagi zakona o javnih razpisih in vladnega odloka o naročilih zaupne narave. Podobno kot zdaj pri osebnih izkaznicah bo državljan na upravni enoti izpolnil vlogo, ko se bo tudi odločil, ali bo potno listino prejel po pošti oz. bo osebno prevzel na upravni enoti. Državljan se bo lahko ob vlogi za izdajo odločil, ali želi imeti potno listino z 32 ali z 48 stranmi. Novosti, podobno kot pri osebni izkaznici, so tudi glede dvojezičnega zapisa podatkov na potnem listu na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.
Policija še vedno tava v temi
01. 08. 2000 21.01
Predstavnik Düsseldorfa je danes sporočil, da so mestne oblasti na 40.000 mark povišale nagrado za podatke o osebi, ki je prejšnji četrtek na postaji podzemne železnice podtaknila bombo. V eksploziji je umrl še nerojen otrok, deset oseb, je bilo ranjenih, eden od njih pa je še vedno v življenjski nevarnosti. Ker je večina ranjenih pripadnikov judovske verske skupnost, vsi pa prihajajo iz republik nekdanje Sovjetske zveze, policija preiskuje, ali je za napad odgovorna katera od skrajnih desničarskih skupin.
Borba proti spletnemu kriminalu
31. 07. 2000 17.38
Predstavniki Evropske skupnosti so v soboto razpravljali o kriminalu na spletu. Menijo, da vse preveč posameznikov izkorišča ohlapne zakone v različnih državah in jih izrablja za spletne goljufije in razširjanje otroške pornografije. Ministri se zavedajo, da so nekaj odločilnih trenutkov že zamudili, vendar ne želijo dopustiti, da bi "splet postal prostor brez vsakih zakonov in pravil."
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Pogajanja je potrebno nadaljevati
30. 07. 2000 21.14
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov egiptovski kolega Hosni Mubarak sta med sinočnjim telefonskim pogovorom največ pozornosti posvetila propadu izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v Camp Davidu in prihodnosti Bližnjega vzhoda, so sporočili z Elizejskih poljan. Chirac je Mubaraka seznanil še s vsebino svojega petkovega telefonskega pogovora z izraelskim premierom Ehudom Barakom in včerajšnjega obiska palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Parizu. Tako Chirac kot Mubarak sta se strinjala, da je potrebno bližnjevzhodna mirovna pogajanja nadaljevati.
Kritično do besedila zaščitnega zakona
28. 07. 2000 15.50
Slovenska gospodarsko prosvetna skupnost (SGPS) je zelo kritična do besedila zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki ga je pred kratkim odobrila italijanska poslanska zbornica. Kot je bilo rečeno na današnji tiskovni konferenci v Trstu, je po mnenju organizacije najboljša dosedanja iztočnica za zaščito tudi Slovencev v Italiji okvirni zakon za zaščito manjšin na italijanskem polotoku, se pravi zakon št. 482, ki je bil sprejet 15. decembra 1999. Prav ta zakon daje namreč deželi Furlaniji-Julijski krajini možnost še dograjevanja zaščite s pomočjo deželne ustanove za Slovence. Če bo besedilo zaščitnega zakona sprejeto tudi v senatu, bo sprememba tudi na področju medijev: slovenski mediji, ki iz izdajajo delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo, ne bodo deležni podpore. Kar se tiče odnosov s Slovenijo, pa je Gombač dejal, da bo, če bo Slovenija nadaljevala po dosedanji poti odnosov z manjšinskimi ustanovami, SGPS prosila italijansko vlado, naj Slovenija naveže stike tudi z njo. Poleg drugega je bilo na novinarski konferenci omenjeno črtanje Združenja slovenskih športnih društev v Italiji iz besedila zaščitnega zakona, tudi Sindikat slovenske šole ni imenovan. SGPS pozdravlja dejstvo, da je v zakonu predvidena denarna podpora za razvoj dolin v videmski pokrajini. Člen, ki v besedilu zakona predvideva olajšave pri izvolitvi manjšinskega predstavnika v izvoljena telesa, pa po Gombačevih besedah pomeni, da stranka Slovenske skupnosti izgine s političnega obzorja.
Don Pierino odprl novo skupnost Srečanje
24. 07. 2000 08.54
Na Razborju pod Lisco so včeraj popoldne odprli novo skupnost Srečanje, prvo v srednjem in vzhodnem delu Slovenije. Staro šolo na Razborju, ki so jo obnavljali dober mesec in pol, včeraj ob navzočnosti ustanovitelja skupnosti Srečanje don Pierina Gelminija blagoslovil pomožni mariborski škof Anton Stres. Zbrane sta na otvoritveni slovesnosti med drugim pozdravila tudi soproga predsednika republike Štefka Kučan in Boris Rostohar, predstavnik Lions kluba Krško, ki je pri gradnji skupnosti tudi ves čas pomagal. Od včeraj dalje je v šoli za zdravo življenje, kot skupnost sami imenujejo, šest mladih slovenskih fantov, kasneje pa naj bi bilo v program centra vključenih od 10 do 15 slovenskih fantov.