Sodišče
Sodišče razsodilo v procesu Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Škotsko sodišče, ki je v nizozemskem Camp Zeistu sodilo dvema libijskima državljanoma v procesu Lockerbie, je danes enega obtoženca oprostilo, drugega pa obsodilo na dosmrtno ječo. Trije sodniki so odločitev sprejeli soglasno. Sodišče je zbralo dovolj dokazov za obsodbo Abdela Baseta Alija al-Megrahija, ki je bil tako po škotski zakonodaji avtomatično obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Al Amin Halifa Fimah pa je bil oproščen in spuščen na prostost.
Odzivi na sodbo v primeru Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Na sodbo v primeru Lockerbie so se že odzvali sorodniki žrtev atentata. Mnenja o odločitvi sodišča so deljena. Nekateri menijo, da so sodniki razsodili pravično, drugi pa sodišču očitajo premile kazni.
Končan forum v Davosu
30. 01. 2001 00.00
Svetovni gospodarski forum se je letos posvetil neuravnoteženemu globalizacijskemu procesu, ki povzroča številne geopolitične in gospodarske težave. Med pomembnejšimi temami sta bili poleg nerazvite afriške celine tudi integracija Evrope in stanje na Balkanu.
Sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem
29. 01. 2001 00.00
Sodelovanje jugoslovanskih oblasti s haaškim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je vprašanje življenja ali smrti, je danes v Davosu izjavil jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Pojasnil je, ZRJ tvega, da bo izpostavljena močnim pritiskom držav članic zveze NATO, če s haaškim sodiščem ne bo sodelovala, to pa bi lahko tudi pomenilo, da ne bo dobila nujne gospodarske pomoči.
Sodišče obtožilo Pinocheta
29. 01. 2001 00.00
Čilsko sodišče je obtožilo nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta zaradi vpletenosti in sodelovanja v 57 umorih in 18 ugrabitvah v času njegove vladavine med leti 1973 in 1990. Sodnik Juan Guzman je na podlagi obtožb ponovno zahteval podaljšanje pripora. Odločitev sodišča so z vzkliki veselja pozdravili tudi nekateri sorodniki žrtev njegove diktature.
ZRJ lahko sodeljuje s haaškim sodiščem
29. 01. 2001 00.00
ZR Jugoslavija lahko takoj sprejme statut in pravilnik haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in vse, proti katerim je sodišče vložilo obtožnice in se nahajajo na območju Jugoslavije, izroči sodišču, je danes izjavil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Pojasnil je, da je za vprašanje odnosov s haaškim sodiščem pristojen zvezni pravosodni minister Momčilo Grubać.
Del Pontejeva februarja v Črni gori
26. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte bo 15. in 16. februarja obiskala Črno goro, se je izvedelo iz krogov blizu tožilke. Del Pontejeva se bo ob tej priložnosti srečala s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in premierom Filipom Vujanovićem. Črna gora že več kot leto dni sodeluje s haaškim sodiščem, še navaja vir.
Knjiga o prostozidarstvu spet naprodaj
25. 01. 2001 00.00
Po šestih letih sodne prepovedi prodaje je izšla knjiga Andreja Dvoršaka V znamenju lože, ki so jo na današnji novinarski konferenci predstavili pri Založbi Delo - Novice. Po besedah avtorja je bila pravzaprav prepovedana objava imena enega od slovenskih prostozidarjev, namestnika vodnika, ki je Dvoršaka uvajal v ložo. Sodni spor se je na različnih stopnjah do vrhovnega sodišča vlekel šest let, potem pa je ustavno sodišče razsodilo, da ima pravica do javnosti prednost pred pravico do zasebnosti, ko gre za osebe iz javnega življenja. Po besedah direktorja Dela in Slovenskih novic Tita Doberška gre za pomembno odločitev ustavnega sodišča, ki slovenskemu novinarstvu omogoča širjenje meje svobode izražanja. Na to odločbo se bodo lahko namreč novinarji ob podobnih primerih sklicevali tudi v bodoče.
Plavšičeva in Krajišnik skupaj pred sodišče
25. 01. 2001 00.00
Tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je zahtevalo, da se morata nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić in nekdanji predsednik parlamenta Momčilo Krajišnik v procesu v zvezi z vojnimi zločini na območju BiH skupaj zagovarjati pred sodiščem. Plavšićevi in Krajišniku očitajo zločine proti človeštvu ter kršitve vojnega prava in Ženevske konvencije. Kdaj naj bi se proces pred sodiščem začel, še ni določeno.
Preložili obravnavo proti Levstiku
25. 01. 2001 00.00
Glavna obravnava v sodnem procesu proti Vinku Levstiku, ki mu na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo zaradi treh medvojnih pobojev, se danes zaradi odsotnosti obtoženega ni nadaljevala, na sodišče pa sta prišli le dve od sedmih vabljenih prič. Senat okrožnega sodišča je tako izven glavne obravnave zaslišal le subsidiarno zasebno tožilko Natašo Vesel, ki Levstika bremeni vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. Glavna obravnava se bo nadaljevala 22. in 27. marca.
Obtožbe zaradi Depali vasi
24. 01. 2001 00.00
Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je 5. januarja vložilo obtožnico proti nekdanjim pripadnikom specialne brigade Moris: Darku Njavru, Andreju Podbregarju, Simonu Krejanu, Robertu Suhadolniku in Marku Pojetu, ki naj bi pred sedmimi leti pri Depali vasi protipravno odvzeli prostost Milanu Smolnikarju. Generalna državna tožilka Zdenka Cerar se je za prevzem primera od zasebnega tožilca odločila potem, ko je sodišče zoper obtožence uvedlo preiskavo, kar kaže na neupravičeno zavrženje kazenske ovadbe s strani Barbare Brezigar.
Sorodniki žrtev zahtevajo obsodbo za Pinocheta
24. 01. 2001 00.00
Sorodniki žrtev režima nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta so po današnjem zaslišanju zahtevali, da ga obtožijo. Pinochet naj bi po poročanju medijev dan prej pred preiskovalnim sodnikom Juanom Guzmanom zanikal, da je dal kogar koli umoriti. Pinocheta obtožujejo, da so odredi t. i. karavane smrti po njegovem naročilu množično pobijali nasprotnike vojaške diktature v Čilu med letoma 1973 in 1990. Obramba je zaprosila, da bi prekinili pred tremi leti začeti sodni postopek proti 85-letnemu Pinochetu. Sodnik Guzman je Pinocheta včeraj obiskal v njegovi hiši in ga zasliševal pol ure, vendar uradna razlaga o poteku in vsebini zaslišanja ni znana. Guzman se mora v naslednjih petih dneh odločiti, ali bo postopek proti Pinochetu prekinil ali pa ga bo vseeno obtožil.
Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.
KVIAZ podprl Kučanove kandidate
23. 01. 2001 00.00
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) je brez razprav in glasu nasprotovanja (13:0) za odločanje na bližnjem zasedanju državnega zbora pripravila predlog predsednika države Milana Kučana za določitev treh kandidatov za sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice, izmed katerih bodo v Strasbourgu izvolili predstavnika, ki bo v omenjeni ustanovi naslednjih šest let predstavljal Slovenijo. Na listi kandidatov, o kateri bo DZ po napovedih odločal še ta teden so dr. Arne Mavčič, dr. Anton Perenič in dr. Boštjan M. Zupančič.
Del Pontejeva verjame Koštunici
20. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Carla del Ponte je izjavila, da verjame, da bo ZRJ sodelovala s haaškim sodiščem, pred katerim je potrebno soditi vsem posameznikom, ki jih je obtožil mednarodni tožilec . V Beograd prihaja 23. januarja z namenom, da se s predstavniki oblasti dogovori, kako začeti sodelovanje in o obvezah ZRJ. Po njenih besedah si želijo neposrednega srečanja pravosodni minister, minister za notranje zadeve in drugi predstavniki oblasti, le predsednik Vojislav Koštunica je tisti, ki je malce rezerviran, vendar verjame, da se bosta srečala. Carla del Ponte je tudi oporekala obtožbam, da je haaško sodišče politično –
Vučkoviću 14 let zapora
20. 01. 2001 00.00
Sodišče v Kosovski Mitrovici je včeraj Srba Miroslava Vučkovića obsodilo na 14 let zapora zaradi genocida nad prebivalci dveh kosovskih vasi med napadi zveze NATO na ZRJ leta 1999. To je bila prva obsodbo za genocid na Kosovu. Mednarodni opazovalci so obtožnico proti Vučkoviću označili za neprimerno, nek predstavnik ZN pa je dejal, da je smešna.
Matičar proti poroki
20. 01. 2001 00.00
Matičar v nemškem mestu Koblenz ni želel poročiti neke 14-letne Turkinje in 33-letnega Nemca. Mestne oblasti so sporočile, da se v primeru mešanih porok ravnajo po načelih držav, iz katerih prihajata bodoča zakonca. Tako mora v Turčiji poroko osebe, mlajše od 15 let, odobriti sodišče. Nemški zakon dopušča zavrnitev takšnih odločitev, če so v nasprotju z osnovnimi človekovimi pravicami. V Nemčiji se lahko oseba, mlajša od 16 let, poroči samo s privolitvijo zakonitih skrbnikov. Mlada Turkinja je v Nemčijo prišla s turistično vizo in ne govori nemško.
Mateja Klarič do vrhovnega sodišča
20. 01. 2001 00.00
Pobudnica zahteve za razpis referenduma o odloku Mestne občine Ljubljana (MOL) o cestnoprometni ureditvi v slovenski prestolnici, ki predvideva vnovično vklepanje nepravilno parkiranih avtomobilov v lisice, Mateja Klarič se je potem, ko je njeno zahtevo po izdaji začasne odredbe o zadržanju omenjenega odloka zavrnilo upravno sodišče, pritožila na vrhovno sodišče.
Zaprisegla nova filipinska predsednica
20. 01. 2001 00.00
Na Filipinih je za novo predsednico prisegla Gloria Macapagal Arroyo, namestnica dosedanjega predsednika Estrade, potem ko ga je vrhovno sodišče razrešilo predsedniške dolžnosti.
Borodin pripravljen pričati
20. 01. 2001 00.00
Nekdanji svetovalec v Kremlju Pavel Borodin bo odgovarjal na vprašanja švicarskih preiskovalcev v zvezi s pranjem denarja, če bo izpuščen iz pripora v New Yorku, je danes povedal ruski veleposlanik v ZDA Jurij Ušakov. Ušakov, ki se je po telefonu pogovarjal z Borodinom, potem ko so slednjega agenti FBI v sredo aretirali na newyorškem letališču Kennedy, je še dejal, da je Borodin popolnoma miren in da zavrača vsakršne obtožbe ter da je pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja, vendar samo s prostosti.
Kmalu srečanje Koštunice in Pontejeve
18. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ne izključuje možnosti, da bi se srečal z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte. Do tega srečanja bi moralo slej ko prej priti, je povedal Koštunica. Osnovna vprašanja in postavke, s katerimi Del Pontejeva brani haaško sodišče, Koštunica še naprej označuje za "sporna", hkrati pa želi o tem z njo tudi govoriti. Glavna tožilka pride na prvi obisk v ZRJ 23. januarja. Po mnenju Koštunice bi bila za Del Pontejevo najprimernejša partnerja za pogovore v Beogradu zunanje ministrstvo in ministrstvo za pravosodje, zaradi "spornih zadev" pa ne izključuje tudi osebnega srečanja z glavno tožilko. Mednarodno izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki je obtožen vojnih zločinov, pa je Koštunica do sedaj odklanjal, kar mnogi njegovi partnerji iz srbske koalicije DOS grajajo.
V Italiji obsodili "striptizerja"
18. 01. 2001 00.00
Sodišče v Firencah je obsodilo nekega moškega, ki se je pred dvema letoma oblečen v ženska oblačila začel slačiti pred Michelangelovim kipom Davida v Firencah, pri tem pa so ga njegovi prijatelji spodbujali ter fotografirali in snemali z video kamerami. Sodišče je "striptizerju" zaradi "nemoralnega obnašanja v javnosti" naložilo 400.000 lir kazni (44.000 SIT).
Klaričeva se bo pritožila
17. 01. 2001 00.00
Predstavnica pobudnikov za razpis referenduma v zvezi s ponovnim uvajanjem "lisic" Mateja Klarič, katere tožbo zoper Mestno občino Ljubljana je ljubljansko upravno sodišče zavrnilo, se bo v zakonskem roku 15 dni pritožila zoper takšno odločitev sodišča.
Odbor podprl novelo zakona
17. 01. 2001 00.00
Odbor DZ za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide je podprl novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Državnemu zboru bo predlagal, naj jo skupaj z amandmaji obravnava in sprejme po hitrem postopku. Sicer pa je današnja razprava na seji matičnega odbora pokazala, da bi bilo nujno čimprej pripraviti nov sistemski zakon na tem področju, saj je obstoječi zakon o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992 že precej zastarel, obenem pa tudi ni skladu z ustavo in evropsko zakonodajo.
Računsko sodišče izdalo mnenje s pridržkom
16. 01. 2001 00.00
Računsko sodišče Republike Slovenije je na podlagi revizije zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 1999 izdalo predhodno poročilo, v katerem je Vladi RS izdalo pozitivno mnenje o pravilnosti zaključnega računa proračuna za omenjeno leto.
Misija Evropske komisije v Sloveniji
15. 01. 2001 00.00
Na obisku v Sloveniji je ocenjevalna misija Evropske komisije za področje pravosodja in notranjih zadev. Misija bo preučila dejavnosti na področju boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pravosodnega sodelovanja v kazenskih in civilnih zadevah ter varstva osebnih podatkov v Sloveniji.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
Zavrnjena tožba pobudnice referenduma
15. 01. 2001 00.00
Ljubljansko upravno sodišče je zavrnilo tožbo, ki jo je zoper Mestno občino Ljubljana (MOL) sprožila Mateja Klarič kot predstavnica pobudnikov za razpis referenduma v zvezi z uvedbo pregona z "lisicami", ki se nanaša na odlok o cestno prometni ureditvi, sprejet konec novembra minulega leta v ljubljanskem mestnem svetu. Omenjeno sodišče je v senatu pod predsedstvom vrhovnega sodnika Janeza Breznika sodbo sprejelo 10. januarja letos na nejavni seji.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Preiskava uporabe spornega orožja?
14. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sodišča Carla del Ponte je napovedala preiskavo o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Če se bodo strahovi glede njegove uporabe izkazali za upravičene, bodo morali odgovorni po mnenju Del Pontejeve pred haaško sodišče.