Sodišče
Poslancema FPÖ odvzeli imuniteto
13. 11. 2000 00.00
Deželni zbor na Dunaju je danes z veliko večino glasoval za odvzem imunitete poslancema avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) Hilmarju Kabasu in Michaelu Kreisslu, ki naj bi bila vpletena v t.i. ovaduško afero. Očitajo jima, da sta na nezakonit način prišla do podatkov iz osrednjega policijskega računalnika o političnih nasprotnikih. Poslanca očitke zavračata.
Zapletom še ni videti konca
13. 11. 2000 00.00
Uradni podatki ameriških predsedniških volitev v zvezni državi Florida bodo - če ne bo pravnih zapletov - znani najkasneje v soboto popoldne po krajevnem času, saj naj bi bilo preštevanje glasov iz tujine končano v soboto zjutraj, je danes v Tallahasseeju povedala državna sekretarka Floride Katherine Harris. Obenem je napovedala, da imajo floridska okrožja zadnji rok za oddajo volilnih izidov v torek ob 17. uri po krajevnem času. Demokrati so na to odločitev že napovedali tožbo, saj bi takšen rok onemogočil ročno preštevanje glasov, ki ga sicer predvideva floridski zakon v primerih tesnih volilnih izidov.
Bo Milošević ob svoje bančne račune?
13. 11. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je dobila zagotovila ciprske vlade, da bo sodelovala pri preiskavi bančnih računov, ki naj bi jih na Cipru imeli predstavniki režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Neimenovani visoki ciprski predstavnik je danes v Atenah dejal, da je Del Pontejeva ciprski vladi poslala dve strani dolg poimenski seznam oseb z bančnimi računi na Cipru, ki bi jih bilo treba preveriti. Omenjeni predstavnik je ob tem podvomil, da bi bile na teh računih velike vsote denarja. Ciprska vlada je po njegovih besedah Del Pontejevi zagotovila, da bo bančne račune preverila.
Nemško sodišče obsodilo morilce
13. 11. 2000 00.00
Deželno sodišče v nemškem mestu Cottbus je danes vseh 11 obtoženih mladeničev, starih med 18 in 21 let, spoznalo za krive za smrt alžirskega iskalca azila. Enajst skrajnežev je lani povzročilo smrt 28-letnega Omarja Ben Nouija, ki se je skušal pred napadalci rešiti s skokom skozi steklena vrata, pri tem pa si je prerezal arterijo in izkrvavel na ulici.
Zaporni nalog za Gusinskega
13. 11. 2000 00.00
Ruski pravosodni organi so danes izdali zaporni nalog za medijskega mogotca Vladimirja Gusinskega, ki je obtožen "goljufije velikega obsega" v zvezi z afero medijskega podjetja Gazprom-Media-Most, ki je že več mesecev v odkritem sporu s Kremljem. Gusinski, ki se mudi nekje v tujini, se namreč danes ni pojavil pred sodiščem v Moskvi, kjer so prebrali obtožnico.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Delitev zemlje belih veleposestnikov
11. 11. 2000 00.00
Vrhovno sodišče v Zimbabveju je prepovedalo delitev zemlje belih veleposestnikov. Policiji je naročilo, naj s posesti belih veleposestnikov prežene tiste, ki so jih nezakonito zasegli. Med njimi je večina temnopoltih privržencev zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja. Mugabe je namreč nameraval do konca leta med črnsko prebivalstvo razdeliti približno pet milijonov hektarjev zemlje.
Prva obravnava tožbe JEK proti HEP
10. 11. 2000 00.00
Na okrožnem sodišču v Krškem se je začela prva obravnava tožbe krške nuklearke zoper hrvaško elektrogospodarstvo. Gre za skoraj 10 milijard tolarjev težko tožbo
US zavrnilo zahtevo
10. 11. 2000 00.00
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo občin Izola, Koper in Piran, na seji 26. oktobra soglasno sklenilo, da se zahteva za oceno ustavnosti drugega stavka prvega odstavka devetega člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji zavrže. Pobudnice so menile, da bi morale imeti prednost pri pridobivanju kmetijskega zemljišča na svojem območju pred denacionalizacijskimi upravičenci, ker naj bi oddajale ta zemljišča v zakup lokalnim prebivalcem izključno za obdelavo in s tem uresničevale ustavno zagotovljeno varstvo kmetijskih zemljišč. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju s 67. in z 71. členom ustave, nedopustno pa naj bi posegla tudi v koncept varstva kmetijskih zemljišč, določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Šuštar ponovno v pripor
10. 11. 2000 00.00
Bivši državni sekretar Boris Šuštar, osumljen jemanja podkupnine, gre spet v pripor. Potem ko ga je predvčerajšnjim preiskovalna sodnica po zaslišanju izpustila, je izvenobravnalni senat ljubljanskega okrožnega sodišča ugodil pritožbi okrožnega tožilca Gorazda Fišerja in za Šuštarja znova odredil pripor.
Leto dni zapora za slovenska obveščevalca
09. 11. 2000 00.00
Županijsko sodišče v Varaždinu je danes v odsotnosti obsodilo slovenska državljana Antona Slatinška in Branka Bezgovška, obtožena vohunjenja v aferi Zavrč, na leto dni zapora, pogojno za dobo treh let, in na pet let prepovedi vstopa v Hrvaško. Slovenski obveščevalni kombi, ki ga je hrvaška policija zaplenila na Zavrču, pa ostane na Hrvaškem.
Hitreje do ponovne poroke
09. 11. 2000 00.00
Kolumbijsko ustavno sodišče je prejšnji teden razveljavilo zakon, ki je ločenim ali "osamelim" nosečnicam prepovedoval ponovno poroko pred rojstvom otroka. Če je nosečnicam v Kolumbiji zakon propadel, ali pa če so ovdovele ali kako drugače ostale brez partnerja, so morale po tem zakonu iz 19. stoletja najprej roditi, šele potem so se lahko morebiti ponovno poročile. Še več –
Tožilci o problemu korupcije
09. 11. 2000 00.00
Organiziran kriminal in korupcija sta tesno povezana pojma, razširjena pa sta tudi zaradi slabe povezanosti državnih služb, ki naj bi jih omejevale in odkrivale. Kazniva dejanja podkupovanja je tudi zelo težko odkriti, preiskati ter jih pripeljati do obsodbe, tako odmevnih primerov, kot je sedanji, v Sloveniji še ni bilo. Slovenija se je v nedavni raziskavi Evropola glede korupcije med 95 državami uvrstila na zelo dobro 25 mesto, je pa vprašljivo, če je korupcije pri nas res tako malo, ali pa je samo premalo raziskana, je na tiskovni konferenci povedala generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
SRD in NKBM uskladili stališča
08. 11. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) sta popolnoma uskladili pogodbo glede terjatev v višini 1,2 milijarde tolarjev, ki jih ima NKBM do Palome. SRD naj bi del terjatev NKBM poplačala, na preostanek pa bo uveden moratorij na odplačevanje za določen čas s šestletno odplačilno dobo, je povedal predsednik uprave SRD Marjan Rekar. Ostaja le še podpis pogodbe, ki naj bi ga obe strani izvedli v roku desetih dni. Rekar je tudi povedal, da naj bi v prihodnjem tednu ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za okolje in prostor uresničili sklep vlade in dokapitalizirali Palomo. Prvo ministrstvo v višini 205 milijonov tolarjev, drugo pa za 181 milijonov tolarjev.
Pritožbe pridelovalcev cvička
08. 11. 2000 00.00
Konzorcij pridelovalcev cvička je danes v Ljubljani skupaj s Kmetijsko zadrugo Krško, ki je največji pridelovalec cvička, ter dolenjskimi vinogradniki izrazil ogorčenje nad tem, da je ustavno sodišče zadržalo izvajanje pravilnika o vinu z oznako tradicionalnega poimenovanja - cviček. Pravilnik, ki bi stopil v veljavo danes, če Vino Brežice ne bi vložilo pobude za presojo ustavnosti, temu podjetju onemogoča pridelavo cvička, ker na Dolenjskem nima vinske kleti. Kot je poudaril pooblaščenec konzorcija Anton Pregelj, je zaščita vina cviček po geografskem poreklu izpit, na katerem lahko v Sloveniji kmalu pademo. Z nespoštovanjem ali napačno označbo cvička lahko pokopljemo vsa dosedanja prizadevanja za zaščito slovenske tradicije in kulture na osnovi geografskega porekla, je dodal Pregelj.
Drnovšek odgovoril Pahorju
06. 11. 2000 00.00
Predsednik LDS Janez Drnovšek je predsedniku ZLSD Borutu Pahorju poslal odgovor na njegovo današnje pismo, v katerem
Aretacije kurdskih politikov
05. 11. 2000 00.00
Turške oblasti so na vzhodu Turčije aretirale okoli 50 lokalnih politikov, pripadnikov glavne legalne prokurdske Demokratske stranke ljudstva (HADEP), so danes sporočili iz te stranke. Aretirani so bili predvsem lokalni kurdski politiki, ki so bili aktivni na območju mest Van in Yueksekova. Vodstvo HADEP, ki se že dalj časa pritožuje zaradi stopnjevanja pritiska turških oblasti na to stranko, zahteva takojšnjo izpustitev svojih pripadnikov. V minulih mesecih so oblasti na vzhodu Turčije aretirale več politikov HADEP in jih postavile pred sodišče, zaradi domnevnega podpiranja prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) pa so proti stranki sprožile tudi postopek o prepovedi delovanja.
Peterle v Rimu
03. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v govoru na ministrskem zasedanju Sveta Evrope ob 50. obletnici podpisa Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki poteka v Rimu dejal, da bi države podpisnice konvencije o človekovih pravicah morale v svojo zakonodajo in sodno prakso prenesti več razsodb in mnenj Evropskega sodišča za človekove pravice. Ministre iz 41 držav članic SE je Peterle tudi obvestil, da slovensko kazensko pravo že predvideva ponovitev postopka, kar je v skladu z razsodbami evropskega sodišča. Članice SE imajo zdaj skupno kar 800 milijonov prebivalcev, ki se vse pogosteje obračajo na sodišče v Strasbourgu. Zato je Peterle opozoril, da bo učinkovitost sodišča ogrožena, če članice ne bodo upoštevale njegovih načel v svojih zakonodajah.
FPÖ za predčasne volitve
03. 11. 2000 00.00
Predsednica avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) in podkanclerka Susanne Riess-Passer danes v pogovoru za avstrijsko televizijo ÖRF spričo napetosti med FPÖ in ljudsko stranko (ÖVP), ki tvorita vladajočo koalicijo v Avstriji, ni izključila možnosti predčasnih volitev. Riess-Passerjeva je dejala, da gre za "zelo resno situacijo" in hkrati okrepila kritiko svobodnjaške stranke do avstrijskega notranjega ministra Ernsta Strasserja iz ljudske stranke. Po njenem mnenju naj bi namreč slednji dopustil, da so v aferi kraje tajnih policijskih podatkov uvedli preiskavo samo proti članom FPÖ. Generalna sekretarka ÖVP Maria Rauch-Kallat je očitke Riess-Passerjeve že zavrnila in dejala, da v Avstriji ni nikakršne vladne krize in da prav tako niso potrebne predčasne volitve. Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel podobno kot v preteklih dneh ni dal nikakršnih izjav o trenutnih razmerah.
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
Dokazi proti Tudjmanu?
02. 11. 2000 00.00
Po pisanju britanskega časopisa Independent obstajajo dokazi o neposredni vpletenosti pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana v vojne zločine nad Muslimani v bosanski vojni. Independent trdi, da so Tuđmanovi sodelavci po njegovi smrti iz Predsedniških dvorov umaknili kar 85 kilogramov prepisov najbolj občutljivih pogovorov med tedanjimi nosilci oblasti.
Oblasti izpustile Floro Brovina
01. 11. 2000 00.00
Jugoslovanske oblasti so v skladu z odlokom predsednika Vojislava Koštunice iz zapora v Požarevcu danes izpustile albansko borko za človekove pravice Floro Brovina. Albansko aktivistko so zaprli 12. decembra lani, potem ko jo je sodišče v Nišu na podlagi obtožb o terorističnih akcijah na Kosovu med lansko operacijo zveze NATO proti ZRJ obsodilo na 12-letno zaporno kazen.
Nesreča helikopterja v Italiji
31. 10. 2000 00.00
V nesreči helikopterja italijanske vojaške policije, ki je sinoči strmoglavil v bližini mesta Livorno na toskanski obali, je umrlo vseh osem potnikov in članov posadke. Kot je poročala italijanska televizija, so pripadniki italijanskih varnostnih sil šest ponesrečencev že našli, dva pa še iščejo. Vzrok nesreče zaenkrat še ni znan, domnevajo pa, da je šlo bodisi za tehnično okvaro ali pa za človeško napako. Helikopter AB 412 je strmoglavil kmalu po vzletu z otoka Capraia. Med žrtvami nesreče je sedem karabinjerjev, osma žrtev pa je civilist, ki naj bi ga peljali na sodišče.
Predlog zakona o materialni dolžnosti
29. 10. 2000 00.00
Predlog zakona o materialni dolžnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo, 19. oktobra pa ga je sprejela vlada, naj bi v skladu z ustavnimi določbami celovito uredil materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči ter obenem zagotovil kar največje varstvo državljanov in drugih zavezancev za materialno dolžnost. Ustavno sodišče je namreč letošnjega marca odločilo, da mora zakonodajalec z zakonom in ne z izvršilnim predpisom urediti izvajanje materialne dolžnosti. Kot poudarjajo na obrambnem ministrstvu, predlog zakona, ki ne širi dolžnosti zavezancev, pač pa jih racionalizira, predstavlja nujno uskladitev z ustavo. Sicer pa je temeljni namen materialne dolžnosti, da se za obrambne potrebe, potrebe policije ter sil za zaščito, reševanje in pomoč zagotovijo potrebna materialna sredstva, zemljišče in objekti, ki jih v miru ni mogoče zagotoviti v zadostnem obsegu.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Notranji ministri za prepoved NPD
26. 10. 2000 00.00
Nemški notranji minister Otto Schily in notranji ministri nemških zveznih dežel so se danes v Düsseldorfu skoraj soglasno zavzeli za prepoved neonacistične stranke NPD. Ob koncu pogovorov so ministri odločili, da je potrebno na nemškem ustavnem sodišču vložiti ustrezno zahtevo. Glasovanja o prepovedi stranke sta se vzdržali le nemški deželi Hessen in Posarje. O prepovedi NPD bodo govorili tudi na konferenci predsednikov vlad nemških zveznih dežel, ki se bo začela popoldan v Schwerinu. O prepovedi NPD mora sicer odločiti nemško ustavno sodišče. Notranji minister Schily je nedavno poudaril, da po njegovem mnenju obstaja dovolj dokazov za vlogo pobude o oceni ustavnosti stranke pri ustavnem sodišču. "Če bomo vložili pobudo, smo prepričani, da bomo uspeli," je še dejal. Zvezna vlada, ki zagovarja prepoved NPD, pa želi v imenu demokratičnega konsenza pridobiti tudi podporo obeh domov parlamenta.
V aferi Zavrč zaslišali priče
25. 10. 2000 00.00
Sodnik županijskega sodišča v Varaždinu Igor Pavlic je danes odločil, da se bo sojenje slovenskima državljanoma Antonu Slatinšku in Branku Bezgovšku, obtoženima vohunjenja v aferi Zavrč, nadaljevalo 6. novembra.
Jan O. Karlsson obiskal Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se je včeraj in danes mudil predsednik Evropskega računskega sodišča Jan O. Karlsson. Na pogovorih z delegacijo slovenskega računskega sodišča se je včeraj seznanil z delom sodišča in njegovimi pripravami na vstop Slovenije v Evropsko unijo, vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije pa mu je predstavilo makroekonomsko politiko in vlogo zbornice pri njenem oblikovanju. Danes je Karlssona sprejel slovenski predsednik Milan Kučan.
Proti posvojitvi "nebelih" otrok
23. 10. 2000 00.00
Neko sodišče za mladoletnike v Italiji je staršem, ki želijo posvojiti otroka, odredilo, da smejo posvojiti izključno otroke z belo barvo kožo. Otroci druge barve kože bi se težje vključili v družbo, je svojo odredbo utemeljilo sodišče v Anconi, ki je izzvalo nemalo ogorčenja. Združenja staršev so odločitev sodišča označila kot sramotno, saj po njihovem mnenju še povečuje rasizem. Odredbo sodišča je kritizirala tudi ministrica za socialo Livia Turco, ki je menila, da se s takšnim odnosom samo podpira predsodke. Po poročanju milanskega časnika Corriere della Sera naj bi sodišče letno izdalo 60 tovrstnih odredb, in sicer tistim staršem, ki želijo posvojiti otroke iz držav Tretjega sveta.
Haaško sodišče nad Bulatovića?
22. 10. 2000 00.00
Haaško mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije bi lahko do konca leta vložilo obtožnico proti več visokim pripadnikom bivše Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in nekaterim črnogorskim politikom, med njimi tudi proti nekdanjemu zveznemu premieru Momirju Bulatoviću, zaradi zločinov, storjenih na območju Dubrovnika leta 1991, piše v zadnji izdaji črnogorski časnik iz Nikšića Onogošat. Neodvisni časnik še trdi, da bo haaško sodišče morda vložilo še obtožnice zoper generala Pavla Strugaja, admirala Milana Zeca in Miodraga Jokića, ki so vodili operacije JLA pri Dubrovniku. Morda bodo vložili tudi obtožnico proti članu tedanjega predsedstva SFRJ iz Črne gore Branka Kostića, piše časnik. Časopis Onogošat navaja, da je bil v času napada na Dubrovnik Bulatović, ki je bil takrat predsednik Črne gore, ena od najbolj odgovornih oseb za boje na dubrovniškem območju, saj je 1. novembra 1991 podpisal ukaz o "uporabi milice za izvrševanje bojnih nalog oboroženih sil ter o uporabi enot teritorialne obrambe za vzdrževanje javnega reda in miru".