Sodišče
Nizozemca obtožili umora 58-ih priseljencev
28. 09. 2000 00.00
Proti dvema Nizozemcema je sodišče v Rotterdamu danes vložilo obtožnico zaradi nenaklepnega umora 58 kitajskih priseljencev, katerih trupla so 19. junija našli v nizozemskem tovornjaku hladilniku. 56-letni Lammert Nijveen in 28-letni Haci Mustafa Demir naj ne bi preverila, če je v hladilniku dovolj zraka. Tako jima bo sodišče danes najverjetneje podaljšalo pripor.
Karadžić ponovno obsojen
26. 09. 2000 00.00
Nekdanjega političnega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića je včeraj sodišče v New Yorku na civilnem procesu zaradi srbskega nasilja obsodilo na plačilo 4,7 milijarde dolarjev skupini 22 tožnikov, državljanov BiH. Tožbo je vložil Center za človekove pravice že leta 1993, samo sojenje pa je trajalo dva tedna.
DLP zadovoljno s presojo sodišča
26. 09. 2000 00.00
Društvo Ljudska pobuda (DLP) pozdravlja dejstvo, da se je ustavno sodišče končno izreklo o podani pobudi za presojo zakonitosti volilnega sistema. S podano obrazložitvijo ob zavrnitvi te pobude je namreč ustavno sodišče po mnenju DLP dokončno odpravilo vsakršen dvom o zakonitosti letošnjih državnozborskih volitev, kot tudi onemogočilo nadaljnje manipulacije v zvezi s spremembo ustave ali sedanjim volilnim sistemom.
Potrdili kandidatne liste
26. 09. 2000 00.00
V osmih volilnih enotah so že izdali odločbe o potrditvi kandidatnih list za volitve. Po doslej dosegljivih podatkih iz volilnih enot so kandidatne liste potrdili povsod, razen v 4. volilni enoti s sedežem v Ljubljani-Bežigrad, kjer so zavrnili kandidatno listo zunajparlamentarne Stranke demokratske akcije Slovenije.
Microsoftova zmaga na vrhovnem sodišču
26. 09. 2000 00.00
Ameriško vrhovno sodišče je danes sprejelo argumente enega največjih svetovnih proizvajalcev računalniške opreme Microsoft in zavrnilo zaslišanje podjetja v zvezi s protimonopolno tožbo. Vrhovno sodišče je razsodilo, da mora primer najprej preučiti prizivno sodišče, kar pomeni, da se bo sodni postopek lahko vlekel še leta.
Izteka se rok za zbiranje kandidatur
26. 09. 2000 00.00
Opolnoči se bo iztekel že drugi, tokrat 60-dnevni rok za zbiranje predlogov kandidatov za prosto mesto ustavnega sodnika. Poziv predsednika republike Milana Kučana za zbiranje kandidatur je bil v uradnem listu objavljen 28. julija. Na ustavnem sodišču se bo namreč s 30. septembrom spraznilo mesto ustavnega sodnika, saj je sodnica ustavnega sodišča Miroslava Geč-Korošec zahtevala, da se jo zaradi odhoda v pokoj predčasno in z omenjenim dnem razreši s te funkcije. Na mesto ustavne sodnice je Miroslava Geč-Korošec nastopila 9. januarja 1998, v devetčlanskem ustavnem sodišču pa je nadomestila ustavnega sodnika Janeza Šinkovca. Mandat bi se ji iztekel leta 2007.
Suharta prepeljali v bolnišnico
23. 09. 2000 00.00
Nekdanjega indonezijskega predsednika Suharta so danes prepeljali v bolnišnico, da bi tam opravili zdravstvene preglede, ki jih je ukazalo sodišče.
Zavrnjeni pobudi za oceno ustavnosti volilne zakonodaje
22. 09. 2000 00.00
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti določb zakona o volitvah v DZ in odloka o razpisu rednih volitev v DZ. Zavrglo pa je pobudi za začetek postopka ocene ustavnosti določb ustavnega zakona o dopolnitvi 80. člena ustave ter odloka o razglasitvi tega ustavnega zakona.
Andabakova aretacija zaradi mamil le pretveza
21. 09. 2000 00.00
Odvetnik generala bosanskih Hrvatov Ivana Andabaka, Krešimir Krsnik, je danes dejal, da je aretacija Andabaka pod obtožbo trgovanja z mamili bila le maska, dokler se haaško Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo ne odloči, kaj bi z njim. Krsnik je dejal, da so nedavne izjave vodje misije ZN v BiH Jacquesa Kleina in medijske dezinformacije služile "destabilizaciji hrvaškega naroda pred novembrskimi volitvami v BiH". Poleg tega je zavrnil kakršnokoli Andabakovo povezanost z umorom pomočnika notranjega ministra Federacije BiH Joze Leutarja in dodal, da Andabak v zadnjih dveh letih ni bil na ozemlju BiH. Krsnik je opozoril, da so 10. septembra Hrvaško obiskali predstavniki haaškega sodišča, in da je "sedaj jasno, da so prišli zaradi aretacije Andabaka", ta pa je bil prijet dva dni kasneje.
Zaporne kazni za zahodne državnike
21. 09. 2000 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je po dveh dneh sojenja na 20 let zapora obsodilo štirinajst visokih predstavnikov zahodnih držav in zveze Nato.
Ciper obtožuje Turčijo
20. 09. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je danes začelo zasedanje v meddržavnem procesu, v katerem Ciper obtožuje Turčijo kršenja človekovih pravic. Predsednik sodišča Luzius Wildhaber se je skupaj z 20 evropskimi sodniki odločil, da bo zasedanje kljub odsotnosti obtožene strani, turške vlade, potekalo, saj se ga udeležuje delegacija desetih odvetnikov in svetovalcev ciprskih Grkov ter nikozijske vlade.
MP3.com v Evropi
20. 09. 2000 00.00
MP3.com se seli v Evropo. Michael Robertson, izvršni direktor podjetja je napovedal, da bo MP3.com odprl spletne strani v številnih evropskih državah, najprej v Nemčiji, Španiji in Franciji. Razlog poteze je delno v tem, da MP3.com v ZDA bojuje sodne bitke zaradi kršitve avtorskih pravic nekaterih založb (prvostopenjsko sodišče ga je že spoznalo za krivega, a se je na sodbo že pritožil) in upa, da bo v Evropi naletel na bolj razumevajoča ušesa. Menda je podjetje že pridobilo vse potrebne licence za nastop na evropskih trgih.
Haaško sodišče na obisku
18. 09. 2000 00.00
Trije sodniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) bodo jutri začeli tridnevni uradni obisk na Hrvaškem. Njihov obisk po besedah predstavnikov urada haaškega sodišča v Zagrebu ni povezan s primeri, ki so trenutno v obravnavi na sodišču v Haagu, temveč bodo trije sodniki predstavili delo in izkušnje sodišča. Sodniki, ki bodo obiskali Hrvaško, so člani sodnega sveta, ki bo vodilo sojenje Hrvatoma Mladenu Naletiliću in Vinku Martinoviću, ki sta obtožena vojnih zločinov na območju Mostarja.
Tevž se je pritožil na sodbo vrhovnega sodišča
18. 09. 2000 00.00
Ker je vrhovno sodišče v senatu na prvi stopnji prejšnji teden zavrnilo kot neutemeljeno tožbo prejšnjega predsednika uprave Telekoma Slovenije Petra Tevža, ki jo je prek ljubljanskega odvetnika Stojana Zdolška v upravnem sporu vložil zoper slovensko vlado zaradi razrešitve in imenovanja novega predsednika Telekomove uprave, se je Peter Tevž danes zoper takšno sodbo vrhovnega sodišča pritožil.
Nova usmrtitev v Ameriki
15. 09. 2000 00.00
Kljub mednarodnim pozivom k pomilostitvi, so v ameriški zvezni državi Virginija usmrtili Dereka Barnabeija. 33-letni Barnabei, sicer italijanskega porekla, je bil na smrtno kazen obsojen zaradi posilstva in umora 17- letne študentke leta 1993.
Odpravljene sankcije proti Avstriji
12. 09. 2000 00.00
Danes zvečer je štirinajst članic Evropske unije odpravilo dvostranske ukrepe proti Avstriji, vendar države vztrajajo pri potrebi spremljanja delovanja avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) in njenega vpliva na vlado, v kateri sodeluje .
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
11. 09. 2000 00.00
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Kučan govoril s Klestilom
08. 09. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je po govoru na vrhu tisočletja na sedežu OZN v New Yorku z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom pogovarjal o širitvi EU in zapletu med državama, povezanim z Avnojskimi sklepi. "Thomas Klestil je dejal, da se bo Avstrija še naprej zavzemala za širitev EU, ki je v interesu Avstrije, EU in evropske prihodnosti. Avstrija Sloveniji priznava, da je ena od enakopravnih naslednic nekdanje Jugoslavije," je dejal Kučan. Predsednika Slovenije in Avstrije pa sta na pogovoru ugotovila, da obstaja razlika glede priznavanja Avstrijske državne pogodbe in mnenja, ali je slovenski zakon o denacionalizaciji diskriminatoren do avstrijskih državljanov. O vprašanju, če bo Slovenija lahko vstopila v EU kot nasledstveni podpisnik Avstrijske državne pogodbe, se bo potrebno pogovarjati, če bo to vprašanje postalo aktualno.
ZRJ izdala obtožnico proti Clintonu
08. 09. 2000 00.00
Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi sporočilo, da bo po diplomatski poti prek zunanjega ministrstva nekaterim državljanom članic zveze NATO poslalo obtožnico, v kateri jih obtožuje spodbujanja k agresiji, vojnim zločinom proti civilistom, uporabi nedovoljenih vojaških sredstev, poskusu uboja jugoslovanskega predsednika in kršitvi ozemeljske suverenosti ZRJ. Poimensko so v obtožnici navedeni ameriški predsednik Bill Clinton, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, francoski predsednik Jacques Chirac, nekdanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, general Wesley Clark in še sedem državnikov članic zveze NATO. Vsi kazenski postopki bodo potekali na okrožnem sodišču, so sporočili iz Beograda.
Schüssel in Stoiber za odpravo sankcij
07. 09. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik bavarske deželne vlade Edmund Stoiber sta danes na Dunaju skupaj zahtevala odpravo sankcij Evropske unije proti Avstriji. Stroiber je dodal, da bi vsaka druga odločitev ogrozila načrtovane reforme na decembrskem vrhu EU v Nici. Schüssel je dodal, da upa, da bodo sankcije proti Avstriji popolnoma odpravljene po objavi poročila treh modrecev Sveta Evrope. Trije modreci bodo namreč jutri francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu kot predsedniku države, ki predseduje EU, izročili poročilo o političnih razmerah v Avstriji. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja ter direktor Instituta Max-Planck iz nemškega Heidelberga Jochen Frowein bodo Chiracu poročilo izročili ob 18. uri.
Obtoženi Hrvat se je predal
07. 09. 2000 00.00
Preiskovalnemu sodniku sodišča v Mostarju se je danes predal Erhad Poznič, eden od petih mostarskih Hrvatov, proti katerim je vložena obtožnica zaradi suma sodelovanja pri vojnih zločinih in zločinih proti civilistom in vojnim ujetnikom, so sporočili iz ministrstva za notranje zadeve hercegovsko-neretvanske županije. Poznič je eden od petih obtoženih mostarskih Hrvatov, za katerimi je notranje ministrstvo hercegovsko-neretvanske županije razpisalo tiralico. Ministrstvo je ostale obtožence pozvalo, naj sledijo Pozniču in se predajo pravosodnim organom. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je županijskemu sodišču v Mostarju predalo pristojnosti nad temi petimi obtoženci.
Zavrnjen izpust domnevnega vohuna
02. 09. 2000 00.00
Prizivno sodišče v Denverju je takoj po prejemu pritožbe tožilstva na odločitev sodnika Jamesa Parkerja v Albuquerqueju o izpustitvi iz pripora po plačilu varščine za jedrskega znanstvenika po rodu s tajvana Wen Ho Leeja, to odločitev zavrnilo in ukazalo, da mora Lee ostati v zaporu.
Neonacisti protestirajo
02. 09. 2000 00.00
Kakih 200 skrajnih desničarjev je danes v Neumünstru pripravilo demonstracije, na katerih so protestirali proti načrtom mestnih oblasti, ki so napovedale zaprtje neonacističnega lokala, imenovanega Club 88. Prišlo je do manjših prask med okoli 200 levičarji in antifašisti, ki so s kamenjanjem skušali ustaviti protestni shod okoli dvakrat večjega števila skrajnih desničarjev. Policija je izjavila, da ni bil nihče ranjen in nihče aretiran.
Grožnje hrvaškemu predsedniku Mesiću
02. 09. 2000 00.00
Hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću je neka doslej neznana skrajna skupina, imenovana Hrvaška revolucionarna bratovščina, zagrozila z bombnim napadom. Grozilni faks naj bi v urad predsednika prispel minuli teden, le dan po atentatu na pričo haaškega sodišča Milana Levarja, ki je razkril hrvaške vojne zločine in obtoževal visoke hrvaške častnike, da so pripravili številne likvidacije Srbov v Gospiću. Predsednik Mesić sicer velja za odločnega zagovornika hrvaškega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Proti uporabi marihuane v zdravstvu
01. 09. 2000 00.00
Ameriško vrhovno sodišče je v začetku tedna, na prošnjo zvezne vlade, razveljavilo sodbo, po kateri je bila v ameriški zvezni državi Kaliforniji dovoljena uporaba marihuane v zdravstvene namene. Poleg Kalifornije, kjer so leta 1996 na referendumu glasovali za uporabo marihuane v zdravstvene namene, je v Združenih državah Amerike podobno glasovalo še sedem drugih zveznih držav. Vlada pa je prepričana, da je uporaba marihuane v nasprotju z državnimi zakoni in otežuje boj proti mamilom. Z zakonom za legalno uporabo marihuane bi lahko bolniki podobno kot v Nemčiji, kjer zvezno ustavno sodišče dovoli uporabo marihuane v posameznih primerih, lahko zaprosili za mamilo, ki jim v kombinaciji s hašišem lajša bolečine pri virusu HIV, multipli sklerozi, epilepsiji in hepatitisu.
Trije modreci šele v nekaj tednih
31. 08. 2000 00.00
Trije modreci, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice pooblastilo za preučevanje razmer v Avstriji, nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja in nemški pravni strokovnjak Jochen Frowein, so danes nepričakovano zaključili svoje zasedanje na Inštitutu Max Planck za mednarodno pravo v nemškem Heidelbergu. Trije modreci so sporočili, da je glavni del poročila o političnih razmerah v Avstriji in stranki FPÖ pripravljen, poročilo pa bodo dokončali v prihodnjih tednih. Kdaj točno bodo modreci predstavili poročilo, niso povedali. Trije modreci bodo zadnje popravke poročila v prihodnjih dneh obdelovali prek interneta iz domačega okolja, da ne bi bili pod pritiskom. Dodali so, da med njimi glede vsebine poročila ni nikakršnih spornih točk.
Prvič ugodili ločitveni zahtevi ženske
28. 08. 2000 00.00
Sodišče v Gizi je na podlagi marca lani sprejetega zakona prvič ugodilo ločitveni tožbi, ki jo v tej državi vložila ženska. Sodba 46-letni neimenovani ženski dovoljuje ločitev od 39-letnega moža. Ženska, ki se je leta 1987 poročila v Kuvajtu, je v skladu z določili zakona možu vrnila denar, ki ji ga je dal ob poroki. Kot to zahteva zakon, se je morala žena najprej odpovedala finančnim pravicam, sodišče pa ji je, po treh mesecih, med katerimi naj bi se z možem poskusila spraviti, dovolilo ločitev.
Modreci predlagajo odpravo sankcij
26. 08. 2000 00.00
Trije modreci, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice imenovalo, da preučijo notranjepolitične razmere v Avstriji, potem ko je članica vladne koalicije postala avstrijska svobodnjaška stranka (FPOe), naj bi predlagali odpravo sankcij proti Dunaju, je poročal nemški časnik Welt am Sonntag, ki se sklicuje na dobro obveščene vire iz Bruslja. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja in nemški strokovnjak za mednarodno pravo Jochen Frowein ne načrtujejo ponovnega obiska v Avstriji, prav tako tudi ne srečanja z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Joergom Haiderjem, poroča časnik.
Pučnik toži DZ
25. 08. 2000 00.00
176 udeležencev referenduma o volilnem sistemu na čelu z Jožetom Pučnikom, je danes na Evropsko sodišče za človekove pravice naslovilo tožbo zoper državni zbor. Očitajo mu izničenje odločitve, da je na referendumu decembra leta 1996 zmagal dvokrožni večinski sistem. To odločitev je takrat blagoslovilo celo Ustavno sodišče.