Spomenik
Zgodba z Robbovim vodnjakom še ni končana?
19. 12. 2000 00.00
Predstavniki Civilne pobude (CP) za ohranitev Robbovega vodnjaka so povedali, da polemika okoli Robbovega spomenika še ni zaključena. Civilna pobuda je 21. in 23. avgusta letos ljubljanski županji Viki Potočnik in ministru za kulturo Rudiju Šeligu predala peticijo, v kateri je zahtevala ustavitev premestitve Robbovega vodnjaka izpred Magistrata v prizidek Narodne galerije, javno razgrnitev projekta in strokovno preverjanje izhodiščnega projekta. Ker odgovora po mesecu dni niso prejeli, so člani CP 10. novembra ponovno pisali na oba naslova in zagrozili s tožbo, če odgovora ne bodo prejeli v tednu dni.
Umrl mladiček bengalskega tigra
17. 12. 2000 00.00
Petmesečni mladiček bengalskega tigra je umrl po operacije srčne napake. Osebje zatočišča za divje živali v ameriški zvezni državi Teksas je postalo zaskrbljeno, ker mladiček Karma ni rasel tako hitro kot njegova sestrica Kali. Na njegovem srcu so našli luknjo, ki so jo poskušali med peturno operacijo na teksaški veterinarski fakulteti zamašiti in preprečiti razlivanje krvi v pljuča, vendar jim mladičkovega življenja ni uspelo rešiti. Še vedno preiskujejo vzorce tkiv, da bi določili natančen vzrok smrti, Karmi pa bodo postavili spomenik pred vhodom v zatočišče.
Simbolična obsodba Japonske zaradi spolnih zlorab med vojno
12. 12. 2000 00.00
Japonski cesar Hirohito in japonska država sta bila danes po petdnevnem "civilnem sodnem procesu", ki so ga pripravila združenja za pravice žrtev, simbolično obtožena zaradi spolnega suženjstva med drugo svetovno vojno. Žrtev tovrstnega suženjstva je bilo namreč več kot 200.000 žensk.
Na Kubi počastili obletnico smrti
11. 12. 2000 00.00
Spominu na legendarnega člana skupine The Beatles Johnu Lennonu so se ob 20. obletnici smrti poklonili tudi na Kubi. Kubanski voditelj Fidel Castro je skupaj s pevcem Silviom Rodriguezom odkril Lennonov spomenik iz brona v parku v četrti Vedado, ki naj bi se odslej imenoval po tem glasbeniku.
Za samostojno ustanovo plesne umetnosti
11. 12. 2000 00.00
Nestor slovenskega baleta Pino Mlakar je ob pomoči baletnih plesalcev, prav tako nekdanjih prvakov ljubljanskega Baleta, Janeza Mejača in Vojka Vidmarja v prostorih Slovenskega gledališkega muzeja danes ponovno predstavil svojo zamisel o ustanovitvi stalne samostojne ustanove plesne umetnosti, ki bi imela sedež na njegovi domačiji v Novem mestu. Baletna domačija, na kateri je Mlakar do lani živel s soprogo balerino Pio, je bila razglašena za kulturni spomenik. Pino Mlakar kapitala za zagon takšne ustanove nima, je zapisal tudi v "memorandumu", maja naslovljenemu na novomeškega župana, "verjame pa v slovensko kulturno javnost in njeno pomoč".
Spomin na generala Maistra
23. 11. 2000 00.00
Pred 82-imi leti, 23. novembra 1918, je general Rudolf Maister Vojanov z odredbo razorožil t. i. Zeleno gardo. Omenjene obletnice so se s položitvijo vencev ob spomenikoma Maistru pred stavbo obrambnega ministrstva in železniško postajo v Ljubljani spomnili tudi v ljubljanskem društvo, poimenovanem po slovenskem vojaškem poveljniku, ki je skupaj s svojimi borci s premišljenim delovanjem v prelomnih letih 1918 in 1919 obranil Maribor in severno slovensko mejo ter odločilno prispeval, da se je narodnostna meja na Štajerskem v glavnem vzpostavila po narodnostnem principu.
Dan spomina na mrtve
01. 11. 2000 00.00
Danes so po vsej državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo, predstavniki Slovenije pa so polagali vence tudi ob obeležjih v zamejstvu.
Komemoracije po Sloveniji
31. 10. 2000 00.00
Na grobovih in grobiščih po državi te dni potekajo številne spominske in žalne slovesnosti. Načelnik generalštaba SV generalpodpolkovnik Iztok Podbregar je v spomin na padle v času
Ob Dnevu reformacije
31. 10. 2000 00.00
Danes, na sam dan reformacije, v vseh evangeličanskih cerkvah po državi potekajo praznična bogoslužja. Konec novembra pa bodo v Murski Soboti pripravili tudi znanstveni simpozij ob 450-letnici prve slovenske tiskane knjige. Na včerajšnji osrednji državni slovesnosti v počastitev dneva reformacije in 450-letnice izida prve slovenske tiskane knjige v Cankarjevem domu je govoril Oto Norčič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Po njegovih besedah Slovenci kljub kulturnemu, zgodovinskemu, duhovnemu in literarnemu pomenu Primoža Trubarja in drugih protestantov, razen nekaj faksimilov, še vedno nimamo znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del, kaj šele del drugih protestantskih piscev. Slovensko protestantsko društvo je že dalo pobudo za izdajo Zbranega dela Primoža Trubarja, odprto pa je vprašanje sredstev.
Schröder v Kairu
29. 10. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v okviru turneje po arabskih državah včeraj prispel v Kairo, kjer se je z egiptovskim predsednikom Hosnijem
Odkritje spomenika žrtvam holokavsta
25. 10. 2000 00.00
V središču Dunaja so danes slovesno odkrili prvi spomenik žrtvam holokavsta, posvečen 65.000 avstrijskim Judom, ki so umrli v času nacizma. Največji zločin v človeški zgodovini je dobil svojo podobo, je ob odkritju spomenika dejal pobudnik njegove postavitve, lovec na naciste Simon Wiesenthal. Kot je dejal, je spomenik postavljen v spomin na grozote nacizma in predstavlja pomnik za prihodnje generacije.
Spomenik generalu Maistru pred MORS
06. 10. 2000 00.00
Danes so na slovesnosti pred stavbo obrambnega ministrstva odkrili spomenik generalu Rudolfu Maistru. Slavnostni govornik je bil obrambni minister Janez Janša, ki je ob tem poudaril, da je Maister ob razpadu kraljevine Avstro-Ogrske začutil priložnost za nastanek slovenske državnosti, zaradi česar je vse svoje znanje in vojaške izkušnje namenil uresničitvi tega cilja. Po njegovih besedah je Maister dobil nalogo, da organizira vojaško obrambo in zavarovanje slovenskih strateških interesov, ta dogodek pa lahko štejemo kot glavno politično odločitev za ustanovitev Slovenske vojske za obrambo severne meje in novo nastajajoče slovenske države. Spomenik je delo akademskega kiparja Boštjana Putriha.
Spomenik Francu Jelovšku
04. 10. 2000 00.00
V Mengšu so nocoj, prav na 300-letnico umetnikovega rojstva, slikarju in baročnemu freskantu Francu Jelovšku pred tamkajšnjo mežnarijo odkrili spomenik, delo akademskega kiparja Bojana Kunaverja. O utemeljitelju slovenskega baročnega stenskega slikarstva je spregovoril predsednik SAZU France Bernik, kip pa je odkril predsednik vlade Andrej Bajuk. "Franc Jelovšek je bil velik mož in najpomembnejši slovenski freskant," je poudaril akademik. Spomenik uglednemu Mengšanu so odkrili v sklopu t.i. programa Jelovšek, ki ga od leta 1993 uresničuje Muzej Mengeš v sodelovanju s tamkajšnjim kulturnim društvom, ki nosi slikarjevo ime.
Tradicionalna čistilna akcija morja
16. 09. 2000 00.00
Po končani turistični sezoni slovenski potapljači nadaljujejo tradicionalno čistilno akcijo Biser pod soncem, pod morjem biser. Tako bodo potapljači v okviru čistilnih akcij,ki bodo potekale ta in prihodnji konec tedna, očistili podvodni naravni spomenik rt Madona proti Strunjanu, avtokamp Lucijo do izliva Kanala Sv. Jerneja, komunalni privez v Izoli in območje Simonovega zaliva proti Strunjanu.
Prenovljena stavba Univerze v Mariboru
14. 09. 2000 00.00
Na Slomškovem trgu v Mariboru so nocoj odprli novo univerzitetno stavbo, v kateri bo med drugim tudi sedež rektorja Univerze. Stavbo so obnavljali kar 6 let, kar je trikrat dalj, kot je pred 110 leti trajala gradnja. Obnova je stala več kot milijardo in 600 milijonov tolarjev, večino stroškov pa sta pokrili Ministrstvi za šolstvo ter znanost.
Neredi ob obletnici državnega udara v Čilu
12. 09. 2000 00.00
Čilska policija je danes aretirala več študentov na demonstracijah ob 27. obletnici državnega udara v Čilu, ki ga je izvedel general Augusto Pinochet. Policija je študente, ki so v policiste metali kamenje, razgnala s solzivcem. Sorodniki žrtev Pinochetovega režima pa so v Santiagu položili venec na spomenik Salvadorja Allendeja, tedanjega levičarskega čilskega predsednika, ki je po državnem udaru storil samomor.
Kučan o bazoviškem spomeniku
10. 09. 2000 00.00
Bazoviški spomenik je zgodovinski opomin za dejanja v preteklosti, ki hkrati zavezuje k spoštovanju različnosti in enakosti v demokratičnem času, žal dostikrat pretresenem z znamenji nestrpnosti in sovraštva do rasne, etnične, politične in duhovne človekove različnosti. Bazoviške žrtve pa so eden od pretresljivih mejnikov v boju za demokracijo, so zgled in simbol boja za uresničevanje tistih vrednot evropskega civilizacijskega izročila, ki so zrasle in bile zavarovane z bojem in zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni in so vtkane v temelje zaželene Evrope prihodnosti, je v pismi udeležencem spominske slovesnosti ob 70. obletnici mučeniške smrti bazoviških žrtev zapisal predsednik republike Milan Kučan.
Robbov vodnjak v Narodno galerijo
30. 08. 2000 00.00
Pred tednom dni so se člani strokovne komisije za Robbov vodnjak sestali s predstavniki civilne pobude za ohranitev spomenika na sedanji lokaciji.
Peticija predana tudi MOL-u
22. 08. 2000 00.00
Predstavniki civilne pobude za ohranitev Robbovega vodnjaka so danes mestnim oblastem predali peticijo proti načrtovani premestitvi
Slovesnosti ob prazniku Marijinega vnebovzetja
15. 08. 2000 00.00
Cerkveni praznik Marijino vnebovzetje, 15. avgust, ki je v Sloveniji tudi dela prost dan, so zaznamovala slovesna maševanja v vseh večjih romarskih središčih po Sloveniji. Na Brezjah je ob obletnici posvetitve slovenskega naroda Mariji ob 10. uri slovesno somaševanje vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Nadškof bo ob 17. uri v župnijski cerkvi Marije vnebovzete v Lescah vodil tudi romarski shod in blagoslovil spomenik Jožefu Balantu (1763-1834), nadzorniku šol na Kranjskem, rektorju Univerze v Ljubljani v času Ilirske province, goriškemu nadškofu in ilirskemu metropolitu.
Vodnjaka še ne bodo selili
13. 08. 2000 00.00
Pritožbeni rok na izdano dovoljenje za priglasitev del za demontažo Robbovega vodnjaka se je iztekel. Civilni pobudniki z Jazbinškom na čelu se bodo na odločitev, ki seveda pomeni, premestitev vodnjaka, pritožili. Civilna pobuda za ohranitev Robbovega vodnjaka vztraja pri tem, da se v Narodni galeriji začasno shranijo le kipci z vodnjaka. Arhitekturni del pa mora ostati v starem mestnem jedru.
Civilna pubuda zaostruje zahteve
09. 08. 2000 00.00
Predstavniki civilne pobude za ohranitev Robbovega vodnjaka v središču mesta, ki so v tednu dni zbrali 2100 podpisov podpore za svoja stališča, so na srečanju z novinarji napovedali, da bodo z različnimi "mehkimi in trdimi" oblikami pritiska civilne družbe in pravnimi ukrepi vztrajali pri tem, da se spomenik ohrani in ustrezno zaščiti na sedanjem mestu. Med napovedanimi ukrepi ? vse tja do organiziranja posameznih oblik državljanske nepokorščine - je na prvem mestu peticija ljubljanski županji Viki Potočnik za ustavitev premestitve spomenika, javna razgrnitev projekta in preverjanje strokovnih izhodišč, saj gre za skoraj tri desetletja star načrt.
Prizadevanje za vzrejne knjige lipicancev
03. 08. 2000 22.09
Ministri so danes govorili tudi o lipicancih. Vlada želi poskrbeti, da bi Slovenija končno dobila vzrejne knjige zanje. Njihovo vodenje si poleg naše kobilarne v Lipici lastijo še rejci iz Avstrije in Italije.
Rusi v letu dni ubili 14.000 Čečenov
03. 08. 2000 19.30
Ruske sile so od začetka spopadov na Severnem Kavkazu avgusta lani ubile 14.000 čečenskih upornikov, je včeraj po poročanju agencije Interfax sporočil namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov. Ruski generali so sicer ob začetku spopadov menili, da čečenske uporniške sile ne presegajo 7000 mož.
Spomenik umrlim ruskim padalcem
03. 08. 2000 10.45
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v mestu Pskov na severozahodu Rusije slovesno odkril spomenik 84 ruskim padalcem, ki so jih uporniki 1. marca lani ubili iz zasede na jugu Čečenije. Ruski predstavniki so takrat sprva zanikali, kasneje pa priznali, da je v napadu padlo 84 padalcev, preživelo pa samo šest.
Hatami odpotoval v Weimar
12. 07. 2000 16.01
Iranski predsednik Mohamed Hatami je ob koncu tridnevnega obiska v Nemčiji iz Berlina odpotoval v Weimar, kjer bo obiskal hišo nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja in odkril spomenik perzijskemu nacionalnemu pesniku Hafisu. Kot so davi še potrdili v tiskovnem uradu nemškega predsednika, se bo Hatami kasneje s predsednikom Johannesom Rauom na weimarskem gradu pogovarjal na temo Dialog civilizacij o sožitju kultur in religij.
Priznanja ob dnevu slovenske policije
27. 06. 2000 09.21
V počastitev dneva slovenske policije, ki ga njeni pripadniki praznujejo 27. junija, je uprava uniformirane policije zaslužnim posameznikom včeraj podelila priznanja za opravljeno delo, danes pa bo priznanja organov za notranje zadeve svojim delavcem podelila še uprava kriminalistične policije. Osrednja slovesnost ob dnevu slovenske policije bo v petek, 30. junija, v športnem parku policijske akademije, kjer bo slavnostni govornik minister za notranje zadeve Peter Jambrek, že danes zjutraj pa bo notranji minister v spremstvu generalnega direktorja policije Marka Pogorevca in predsednika Združenja Sever Davorina Bratuša položil venec na spomenik padlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah.
V streljanju ranjena dva Srba
21. 06. 2000 14.02
V središču Prištine sta bila sinoči v streljanju ranjena dva Srba, moški in ženska, je danes sporočil predstavnik mirovnih sil KFOR. Zdravstveno stanje obeh ranjenih je bilo danes stabilno. Neznanci so nanju streljali iz avtomobila. Policija po napadu ni še nikogar aretirala.
V ZDA so se spomnili padlih vojakov
30. 05. 2000 11.07
- Ameriški kongres je letos izglasoval zakon, po katerem bodo Američani na Spominski dan po vsem ozemlju ZDA ob določenem času z minuto molka počastili padle vojake, s čimer naj bi prazniku vrnili pomen. Mlajši Američani se pravega pomena praznika večinoma ne zavedajo in mislijo, da se na ta dan pač odprejo bazeni ali začnejo tradicionalne razprodaje po veletrgovinah.
Nikoli več?
09. 05. 2000 16.59
9. maja letos mineva 55 let, odkar se je na evropskih tleh končala druga svetovna vojna - doslej najstrahotnejša vojna v zgodovini človeštva. V imenu nemškega rajha so generalpolkovnik Alfred Jodl, admiral Hans Georg von Fridenburg in general Wilhelm Oxenius 7. maja v Reimsu, kjer je bil glavni štab vrhovnega poveljnika zahodnih vojaških sil, generala Dwighta D. Eisenhowerja, podpisali brezpogojno kapitulacijo. Zaradi zahteve SZ, da morajo biti ob podpisu navzoči tudi predstavniki Rdeče armade, so kapitulacijo še enkrat podpisali 9. maja v Karlshorstu pri Berlinu. Zjutraj 9. maja 1945 se je na evropskih bojiščih uradno končala druga svetovna vojna. Od vojnih grozot razdejana Evropa je slavila zmago nad nacistično Nemčijo. Vojna je zahtevala okoli 55 milijonov žrtev, okrog 33 milijonov je bilo ranjenih, dva milijona pogrešanih.