Sveta Evrope
Srečanje Koštunice in Rogozina
24. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik odbora ruske dume za mednarodne odnose Dmitri Rogozin sta se danes v Beogradu pogovarjala o sodelovanju med državama in o načinih za ukinitev sankcij proti ZRJ.
Deseta obletnica Kobariškega muzeja
21. 10. 2000 00.00
V Kobariškem muzeju bo danes potekala osrednja prireditev, s katero bodo zaznamovali okroglo, deseto obletnico delovanja muzeja. Letošnje praznovanje okroglega jubileja bo potekalo v znaku podelitve posebnih priznanj ustanovam in posameznikom, ki so največ prispevali k ustanovitvi muzeja in njegovemu uspešnemu delovanju. Sočasno bodo odprli tudi razstavo Kobariški muzej 1990 - 2000, o prehojeni poti bo z nekaterimi podatki postregel tudi priložnostni zbornik. Slavnostni govornik na prireditvi bo državni sekretar na kulturnem ministrstvu Silvester Gabršček.
Bajuk želel odpraviti dvom
18. 10. 2000 00.00
Premier Andrej Bajuk in vlada, ki jo vodi, sta z zaprosilom beneški komisiji "želela iskreno odpraviti sleherno senco dvoma z letošnjih volitev", so sporočili iz kabineta predsednika vlade. "Ne gre za to, kaj je beneška komisija ugotovila, temveč za to, da je bila odločitev, da se premier obrne s prošnjo tudi nanjo, pravilna in predvsem v skladu s pravno državo in demokratičnimi načeli," še piše v sporočilu. "Z odločitvijo Beneške komisije je bil namen, zaradi katerega sem to ugledno institucijo Sveta Evrope vprašal za nasvet, dosežen, saj je bil odstranjen dvom v legitimnost volitev," je v pisni izjavi 
Svet Evrope ponudil ZRJ denarno pomoč
17. 10. 2000 00.00
41 ministrov za izobraževanje držav članic Sveta Evrope je danes v poljskem Krakovu z deklaracijo potrdilo pripravljenost, da bodo ZR Jugoslaviji namenili obsežno denarno pomoč za prenovo izobraževalnega sistema, predvsem pri reformi visokega šolstva in poučevanju zgodovine v osnovnih in srednjih šolah. Ministri, po mnenju katerih proces tranzicije v Jugoslaviji še zdaleč ni končan, so Srbijo in Črno goro povabili k udeležbi pri izobraževalnih projektih v JV Evropi. Med drugim so želeli, da bi Svet Evrope pomagal ZRJ pri sprejetju novih predpisov na področju izobraževanja, potem ko so leta 1998 ukinili srbski zakon o univerzah, ki ga je predvsem Zveza evropskih univerz označila za grobo kršitev evropskih predpisov o akademski svobodi in avtonomije univerz. Zasedanja se udeležuje tudi slovenski minister za šolstvo in šport Lovro Šturm.
Rudi Šeligo v Frankfurtu
16. 10. 2000 00.00
Slovenski kulturni minister Rudi Šeligo je odpotoval v Frankfurt, kjer se bo udeležil kolokvija evropskih ministrov za kulturo, ogledal pa si bo tudi Frankfurtski knjižni sejem.
Volitve v Belorusiji neustrezne
16. 10. 2000 00.00
Nedeljske parlamentarne volitve v Belorusiji ne ustrezajo mednarodnim normam, zato je "volilni proces nepopoln," je danes v Minsku zatrdila skupina evropskih opazovalcev, v kateri so opazovalci Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter Evropskega parlamenta.
Izdelana Listina o temeljnih pravicah
16. 10. 2000 00.00
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je zadovoljno z izdelavo Listine o temeljnih pravicah, ki so jo na delovnem srečanju v francoskem Biarritzu 13. in 14. oktobra obravnavali voditelji držav EU. Dokument bo v okviru Unije obravnaval področje človekovih pravic, poleg državljanskih in političnih pravic pa bodo vključene tudi socialne in ekonomske pravice ter pravice s področja zasebnosti, bioetike in varovanja okolja. MZZ opozarja tudi na pomen in dosežke Sveta Evrope, katerega delovanje je posvečeno varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Beneška komisija sprejela poročilo
15. 10. 2000 00.00
Komisija Sveta Evrope za demokracijo skozi pravo, znana predvsem kot Beneška komisija, je včeraj na plenarnem
Beograjski nadškof o razmerah v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Beograjski nadškof koadjutor Stanislav Hočevar se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Sloveniji. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je nadškof ob tem še posebej izrazil zadovoljstvo, da sta se slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle z njim izčrpno pogovorila o novonastalih razmerah v ZRJ ter možnih poteh sodelovanja.
Naslov članka
13. 10. 2000 00.00
V organizaciji Sveta Evrope poteka v Strasbourgu od 11. do 13. oktobra evropska konferenca proti rasizmu z naslovom Vsi drugačni, vsi enakopravni - Od načela k praksi, na kateri sodeluje tudi slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Zorka Pelikana.
Predsednik GZS na zasedanju Eurochambers
13. 10. 2000 00.00
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Jožko Čuk se bo od 18. do 20. oktobra 2000 v Berlinu udeležil osmega kongresa Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Predsednik Čuk bo na odboru zbornic držav kandidatk spregovoril o vlogi GZS v procesu približevanja Slovenije Evropski uniji, uresničevanju ekonomskega dela Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo in o vlogi zbornice v pogojih digitalne ekonomije. Poročal bo tudi o uresničevanju vloge GZS v ekonomsko-socialnem dialogu, k čemur se je posebej zavezalo 34 evropskih nacionalnih zbornic s podpisom evropske zbornične listine. Na treh kongresnih forumih bodo med drugim razpravljali o vprašanjih, kot so rast podjetja v pogojih globalizacije, vpliv širitve Evropske unije, konkurenčnost v Evropi, nova ekonomija, so sporočili iz GZS. Za Slovenijo in njeno gospodarstvo je posebno priznanje, da bo na otvoritvi kongresa poleg predsednika Zvezne republike Nemčije, Johannesa Raua, govoril tudi predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. Eurochambres prek nacionalnih zborničnih organizacij povezuje več kot 1300 evropskih zbornic za trgovino in industrijo. Gospodarska zbornica Slovenije je njegova članica od leta 1995. To vplivno zbornično združenje s sedežem v Bruslju predstavlja mrežo več kot 14 milijonov podjetij, od katerih je več kot 95 odstotkov malih in srednjih podjetij. Eurochambres je priznan partner Sveta EU, Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Ekonomsko-socialnega komiteja EU pri zastopanju interesov gospodarstva. V njegovih odborih in komisijah sodelujejo strokovnjaki in vodilni poslovneži iz vse Evrope. Združenje koordinira tudi številne projekte, ki so namenjeni dvigu kvalitete zborničnih storitev v njegovem celotnem omrežju. Predsednik GZS Čuk se bo ob tej priložnosti sestal tudi s predstavniki nemških zbornic, pogovarjali pa naj bi se o možnostih razširitve ekonomskega sodelovanja tudi z drugimi nemškimi regijami, saj Slovenija sedaj pretežno sodeljuje le z Bavarsko in Baden-Württenbergom. Čuk se bo srečal tudi s predstavniki Konfederacije nemških delodajalcev (BDA), še dodajajo iz GZS.
Koštunica pripravljen normalizirati odnose z ZDA
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je po današnjem srečanju s posebnim svetovalcem ameriškega predsednika Billa Clintona za Balkan Jimom O'Brienom v Beogradu izrazil pripravljenost za normalizacijo odnosov med ZRJ in ZDA. "V komunikaciji med državama je bila doslej nekakšna praznina, vendar upam, da jo bosta državi po današnjem srečanju uspeli zapolniti," je dodal Koštunica. Koštunica je še izrazil zaskrbljenost v zvezi z daytonskim sporazumom in resolucijo Združenih narodov o Kosovu. Pri tem ni pojasnil razlogov za svojo zaskrbljenost, ponovil pa je stališče, da Kosovo ostaja sestavni del Srbije. Dejal je še, da je Kosovo problem celega Balkana, Evrope in celega sveta. Odposlanec ameriškega predsednika je pogovore s Koštunico označil za "tople in odprte", ki so po njegovih besedah pripomogli k vzpostavitvi ugodnega ozračja v odnosih med ZDA in ZRJ. O'Brien je še dejal, da si ameriška stran v skladu z navodili predsednika Clintona in v dogovoru s kongresom prizadeva urediti "tehnična" vprašanja, ki bodo omogočila vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Koštunica pa je za oddajo italijanske televizije RAI, ki bo predvidoma na sporedu drevi, zatrdil, da bo spoštoval voljo Črnogorcev, četudi ne želijo biti več sestavni del jugoslovanske federacije. Obenem je ocenil, da bi lahko zaradi zgodovine, skupnih odnosov in sedanjih demokratičnih sprememb v Srbiji prevladala želja po skupni državi med Srbijo in Črno goro. Medtem je tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Thomas Dawson v Washingtonu dejal, da bi se lahko ZRJ pridružila IMF že v nekaj mesecih. Po besedah Dawsona se IMF o tem sicer še ni pogovarjal z jugoslovanskimi oblastmi, vendar pa pozdravlja njihovo namero o pridružitvi ZRJ k IMF, pa tudi drugim mednarodnim ustanovam.
DZ že dobil stališče Beneške komisije
11. 10. 2000 00.00
Državni zbor je od Beneške komisije pridobil besedilo poročila o vprašanju glede spremembe volilnega sistema, ki ga je na to komisijo Sveta Evrope naslovil slovenski premier Andrej Bajuk. To je po zaprtem delu današnje izredne seje odbora DZ za mednarodne odnose, na katerem so razpravljali tudi o tej zadevi, povedal predsednik OMO Jelko Kacin (LDS). Poročilo je bilo po njegovih besedah pripravljeno že pred časom in posredovano tudi premieru Bajuku. Vsebina poročila je do javne obravnave na plenarnem zasedanju komisije, ki bo dan pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami, 14. oktobra, zaupne narave, tako da bo javnost o njej obveščena šele po obravnavi in morebitnem sprejetju, poslanci DZ pa so z njo že seznanjeni, je pojasnil Kacin.
Slovenija ratificirala listino SE
04. 10. 2000 00.00
Slovenija je danes ratificirala listino Sveta Evrope o manjšinskih jezikih, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2001. Poleg omenjene listine je Slovenija ratificirala še sporazum o začasnem brezcarinskem uvozu zdravniške, kirurške in laboratorijske opreme ter sporazuma o izmenjavi reagentov za določanje krvnih skupin in tkiva, so sporočili iz Sveta Evrope.
Slovesnost ob združitvi Nemčij
03. 10. 2000 00.00
V Dresdnu se je danes začela uradna slovesnost ob 10. obletnici združitve Nemčij. Slovesne maše so se poleg predsednika Raua in kanclerja Schröderja udeležili številni svetovni voditelji.
Seminar o kulturni raznolikosti
29. 09. 2000 00.00
V Ljubljani se je danes, v okviru evropskega projekta Moasaic, začel dvodnevni multilateralni seminar o kulturni raznolikosti in varovanju kulturnih pravic manjšin. Seminar organizirata Svet Evrope (SE) in slovensko ministrstvo za kulturo.
Obrambni minister Janša v Ottawi
28. 09. 2000 00.00
Janez Janša se je sinoči v Ottawi srečal s kanadskim obrambnim ministrom Artom Eggletonom, s katerim sta se pogovarjala o vključevanju Slovenije v zvezo NATO in Evropsko unijo, o dejavnostih, povezanih z JV Evropo in o bilateralnem sodelovanju med Slovenijo in Kanado na področju obrambe. Minister Eggleton je po besedah vodje službe za mednarodno sodelovanje na ministrstvu za obrambo Mitje Miklavca zagotovil, da Kanada še naprej podpira politiko odprtih vrat zveze NATO in nas bo podprla v naslednjem krogu širitve, prav tako pa Kanada podpira slovensko približevanje EU.
Svet Evrope za priznanje homoseksualnih parov
27. 09. 2000 00.00
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (SE) se je na današnjem zasedanju v Strasbourgu izrekla za priznanje istospolnih parov in odpravo vsakršne diskriminacije homoseksualcev in lezbijk. Parlamentarna skupščina v z večino sprejeti resoluciji poziva 41 držav članic SE, naj med razloge za podelitev političnega azila vključijo preganjanje homoseksualcev, med razloge diskriminacije vključijo spolno usmeritev in naj v svojih zakonodajah prepovejo ter ustavijo nadaljevanje kazenskih postopkov zaradi homoseksualnih dejanj zoper odrasle, ki so v ta dejanja privolili.
Prepoved diskriminacije je človekova pravica
27. 09. 2000 00.00
Odbor ministrov pri Svetu Evrope je danes v Strasbourgu sprejel protokol Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje vsakršno obliko diskriminacije. Protokol bo 41 držav članic SE začelo podpisovati na konference evropskih ministrov za človekove pravice, ki bo 4. novembra v Rimu, so sporočili iz Sveta Evrope. Protokol št. 12 govori o tem, da ne sme biti nihče izpostavljen kakršnikoli obliki diskriminacije s strani javnih oblasti, niti iz kakršnegakoli razloga.
Srečanje Kučan - Antonione
26. 09. 2000 00.00
Predsednik Milan Kučan se je danes v Ljubljani sestal s predsednikom Deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine (FJK) Robertom Antonionejem, ki mu je predstavil pobudo dežele FJK o regionalnem povezovanju in sodelovanju med obmejnimi deželami in pokrajinami Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške "Stati generali transfrontalieri", so sporočili iz urada predsednika. Regionalno sodelovanje naj bi potekalo na vseh ravneh in v vseh segmentih družbe, v projekt pa naj bi bila vključena tudi EU.
Ruska duma kritizira brutalnost v Čečeniji
21. 09. 2000 00.00
Ruska duma je danes zaradi kršitev človekovih pravic kritizirala obe strani vpleteni v čečensko vojno. Glavni krivci za kršitve v tej kavkaški republiki so "mednarodni teroristi in njihovi domači somišljeniki," je dejal poročevalec Aleksander Tkačov pred poslanci v Moskvi. Toda tudi ruska armada in policija sta dopustili kršenje človekovih pravic, je po poročanju ruske tiskovne agencija Interfax dejal Tkačov.
Nov korak k Univerzi na Primorskem
20. 09. 2000 00.00
S sejo akademskega zbora in ustanovno sejo je v Kopru z delom začela Fakulteta za humanistične študije. Po treh oziroma štirih letih naporov je koprsko visokošolsko središče ustanovilo prvi univerzitetni program ob paleti visokošolskih strokovnih programov, ki jih v treh obalnih občinah že izvajajo.
Za zlato uro se poteguje 72 oglaševalskih akcij
19. 09. 2000 00.00
Organizatorji na letošnjem Zlatem bobnu pričakujejo več kot 1200 del v konkurenci festivala in več kot 1000 udeležencev iz 30 držav. Prijavljenih je 78 akcij iz 25 držav, kar je za 42 odstotkov več kot lani. Poleg tistih iz novoevropskih držav, so prijavljene tudi oglaševalske akcije iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in Francije. Tekmovanje za najbolj kreativne oglaševalske akcije, ki je edinstveno v svetu, je letos prestopilo meje nove Evrope in se v njem lahko pomerijo kreativci iz vsega sveta. Kreativni direktorji 24 ali 32 najboljših akcij, (o tem bo obločila žirija) bodo na Zlatem bobnu v živo predstavili strategijo, elemente in rezultate akcij. Dvanajst kreativnih direktorjev dvanajstih najboljših oglaševalskih akcij pa bo nagrajenih z zlatimi urami Omega. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki s svojo udeležbo in s podelitvijo najvišje nagrade za agencijo leta, na Zlatem bobnu vsako leto izreče priznanje novoevropskim kreativcem, letos razpisuje posebno nagrado za vse udeležence festivala. Nagrado bo predsednik podelil na zaključni slovesnosti. Razpis in dodatne informacije bodo udeležencem na voljo v Avditoriju Portorož. Žirija za Internet je dobila novega člana. Richard Mellor, ustanovitelj in kerativni direktor podjeta Hyperactive bo nadomestil Lewisa Blackwella, ki se festivala zaradi neodložljivih obveznosti v ZDA žal ne more udeležiti. Mellor velja za enega najbolj uspešnih kreativnih direktorjev na področju novih medijev.
Konferenca o policiji in etiki
19. 09. 2000 00.00
V prostorih Visoke policijsko-varnostne šole v Ljubljani bo od 21. do 23. septembra potekala tretja bienalna konferenca z naslovom Policija v srednji in vzhodni Evropi: etika, integriteta in človekove pravice. Po mnenju organizatorjev bo konferenca omogočila resno razpravo o idejah, teorijah, metodah in raziskovalnih rezultatih ter vsakodnevnih praksah na področjih, ki so vsebinsko tesno povezana z etiko, integriteto in človekovimi pravicami v povezavi z opravljanjem policijske dejavnosti. Letošnja konferenca je posvečena 50. obletnici sprejetja konvencije Združenih narodov o človekovih pravicah in predstavlja vsebinsko nadaljevanje srečanj, ki jih je Visoka policijsko-varnostna šola pripravila že leta 1996 in 1998.
Korupcija v Sloveniji
13. 09. 2000 00.00
Te dni je v Sloveniji delegacija Sveta Evrope - GRECO za boj proti korupciji, ki bo ocenjevala stanje na področju zakonodaje in boja proti korupciji v naši državi. Mednarodna organizacija Transparency International pa je danes objavila nove podatke iz raziskave o korupciji v 90 državah sveta, med njimi tudi v Sloveniji. Korupcija ni samo podkupovanje z denarjem, korupcija ima veliko pojavnih oblik, zadeva pa predvsem dojemljivost politikov in uradnikov, da na nezakonit in moralno nesprejemljiv način vplivajo na politične in gospodarske odločitve. Boštjan Horvat, predstavnik Transparency Int. Slovenija, je kot primer različnega pojmovanja korupcije omenil primer, ko nekdo recimo ima diplomatski potni list in je istočasno v nadzornem svetu neke banke - ta stvar enostavno ni kaznivo dejanje, pri nas je to povsem legalno. Ampak nad takimi stvarmi se na zahodu zelo zgražajo. To je za njih nepojmljivo, je dejal.
Schüssel in Stoiber za odpravo sankcij
07. 09. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik bavarske deželne vlade Edmund Stoiber sta danes na Dunaju skupaj zahtevala odpravo sankcij Evropske unije proti Avstriji. Stroiber je dodal, da bi vsaka druga odločitev ogrozila načrtovane reforme na decembrskem vrhu EU v Nici. Schüssel je dodal, da upa, da bodo sankcije proti Avstriji popolnoma odpravljene po objavi poročila treh modrecev Sveta Evrope. Trije modreci bodo namreč jutri francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu kot predsedniku države, ki predseduje EU, izročili poročilo o političnih razmerah v Avstriji. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja ter direktor Instituta Max-Planck iz nemškega Heidelberga Jochen Frowein bodo Chiracu poročilo izročili ob 18. uri.
Otroški in mladinski filmski festival v Frankfurtu
07. 09. 2000 00.00
Na otroškem in mladinskem filmskem festivalu Lukas, ki bo potekal v frankfurtskem Nemškem filmskem muzeju od 12. do 17. septembra, bodo prikazali obsežen pregled aktualnih filmov te vrste. Organizatorji že 25. otroškega in mladinskega filmskega festivala so sporočili, da bodo prikazali bogat program s 13 filmi iz desetih držav. Tri žirije bodo nagrajenca nagrade Lukas izbrale 16. septembra, zanjo pa se bodo potegovali filmski ustvarjalci iz Tajvana, Argentine, Irana in Evrope. Tekmovalne filme so izbrali med več kot 120 prijavljenimi oddajami iz vsega sveta.
Poročilo modrecev bo ugodno za Avstrijo
03. 09. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov Evropske unije v francoskem Evianu danes izrazila prepričanje, da bo poročilo treh modrecev o avstrijskih političnih razmerah za Avstrijo ugodno, kar bo ustvarilo dobro podlago za odpravo sankcij, ki jih je štirinajst držav EU uvedlo proti Avstriji zaradi sodelovanja svobodnjakov (FPÖ) v dunajski vladi. Ferrero-Waldnerjeva je še dejala, da Avstrija ne pričakuje le ukinitve sankcij, temveč tudi njihovo dejansko odpravo. Sicer zunanji ministri EU danes nadaljujejo neformalno srečanje. Osrednja tema pogovorov je razprava o prihodnosti EU, beseda pa naj bi tekla tudi o ukrepih proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča.
Nadaljevanje pogajanj
30. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je v torek v Kairu pogovarjal s predsednikom Mubarakom o možnem nadaljevanju bližnjevzhodnih mirovnih pogovorov, načrtuje 6. septembra ločene pogovore z Arafatom in izraelskim premierom Ehudom Barakom. To naj bi se zgodilo ob robu Milenijskega Vrha Združenih narodov v New Yorku. Zunanji minister Amr Moussa je povedal, da sta se Arafat in Mubarak pogovarjala o različnih srečanjih in možnostih za zmanjšanje brezna med Izrealom in Palestinci. "Pogovor se je vrtel okoli bistvenega problema, ki je Jeruzalem, vendar smo se hkrati pogovarjali tudi o drugih izjemno pomembnih zadevah," je dejal Moussa, misleč na usodo palestinskih beguncev.
Srečanje Podobnika z Busekom
28. 08. 2000 00.00
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je ob robu Evropskega foruma v Alpbachu danes srečal s pooblaščencem avstrijske vlade za širitev EU Erhardom Busekom, ki mu je zagotovil, da Avstrija ne bo pogojevala vstopa Slovenije v EU z odpravo Avnojskih sklepov. Kot je povedal Podobnik, je v pogovoru z Busekom ponovil slovensko stališče, da kakršnokoli avstrijsko pogojevanje za Slovenijo ni sprejemljivo. Po Podobnikovih besedah ima Slovenija polno podporo Buseka, ki je dal omenjeno zagotovilo z vsemi pooblastili pooblaščenca avstrijske vlade za širitev. Podobnik se je danes srečal tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo, Avstrijcem Franzom Fischlerjem, ki mu je prav tako zagotovil, da avstrijskega pogojevanja vstopa Slovenije v EU ne bo.