Sveta Evrope
Beloruska opozicija poziva k bojkotu volitev
16. 08. 2000 00.00
Voditelji štirih glavnih opozicijskih strank v Belorusiji so danes sporočili, da bodo sprožili kampanjo za bojkot parlamentarnih volitev 15. oktobra, ki po njihovem mnenju ne bodo svobodne in poštene. Po besedah predsednika stranke Civilna zveza Anatolija Lebedka so kampanjo sprožili za prevzem politične pobude in zato, da beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ne bi imel nobene možnosti za okrepitev svojega položaja pred predsedniškimi volitvami.
Ali za bombnim napadom stojijo Čečeni?
09. 08. 2000 00.00
Po včerajšnjem bombnem napadu v središču Moskve, ki je zahteval sedem življenj, 96 ljudi pa je bilo ranjenih, rusko vodstvo ne izključuje možnosti, da sledi vodijo v Čečenijo. V okviru preiskave o eksploziji je policija danes aretirala dva moška, Čečena in Dagestanca, je povedal namestnik direktorja ruske obveščevalne službe FSB. Osumljenca je policija že zaslišala. Čečenski uporniki so na svoji spletni strani objavili, da niso odgovorni za omenjeni napad, bombni napad in vse nasilne politične metode pa sta ostro obsodila tudi papež Janez Pavel II. in generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 11.07
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.Bistvene novosti bodo nastopile s 1. januarjem 2001, do takrat bodo namreč še uporabljali obstoječe obrazce za potne listine, nato pa bodo začeli z izdajanjem novih potnih listin. Njihova izdelava, personalizacija ter skladiščenje bo centralizirano na ravni države in ne več po upravnih enotah. Za izdelavo bosta skrbeli pooblaščeni podjetji Cetis in Mirage, ki sta bili izbrani na podlagi zakona o javnih razpisih in vladnega odloka o naročilih zaupne narave. Podobno kot zdaj pri osebnih izkaznicah bo državljan na upravni enoti izpolnil vlogo, ko se bo tudi odločil, ali bo potno listino prejel po pošti oz. bo osebno prevzel na upravni enoti. Državljan se bo lahko ob vlogi za izdajo odločil, ali želi imeti potno listino z 32 ali z 48 stranmi. Novosti, podobno kot pri osebni izkaznici, so tudi glede dvojezičnega zapisa podatkov na potnem listu na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Na Bledu predvsem o JV Evropi
28. 07. 2000 16.52
Vsi si želimo boljšega prihodnjega tisočletja, a za to se moramo soočiti z napakami preteklosti. Evropa svojih mrtvih sicer ne šteje več v milijonih, vendar pa civilisti vse bolj postajajo tarča, je na konferenci Evropa na prehodu tisočletja - vrednote in konflikti, ki danes poteka na Bledu, poudaril predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope lord Russell-Johnston. Največ pozornosti so udeleženci namenili razmeram na Jugovzhodu Evrope in Čečeniji, pri čemer so se pokazala nekatera nasprotna stališča.
Prihaja delegacija ruske dume
24. 07. 2000 10.47
Na obisk v Slovenijo bo na povabilo predsednika državnega zbora Janeza Podobnika v sredo pripotovala delegacija ruske dume pod vodstvom podpredsednika spodnjega doma ruskega parlamenta Vladimirja Lukina. Gostje se bodo med večdnevnim obiskom srečali z gostiteljem Podobnikom, predsednikom odbora DZ za mednarodne odnose Jelkom Kacinom, sprejeli pa jih bodo tudi predsednik republike Milan Kučan, premier Andrej Bajuk, zunanji minister Lojze Peterle ter minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur.
Ni zanimanja za Simobil
21. 07. 2000 19.50
Za nakup slovenskega operaterja mobilne telefonije Simobil se doslej uradno ni zanimal še nihče, čeprav neformalne ponudbe telekomunikacijskih operaterjev iz Evrope, pa tudi iz ZDA, prihajajo na naslov Simobila. Med njimi naj bi bila po navedbah nekaterih slovenskih medijev še posebej ugodna ponudba avstrijskega operaterja mobilne telefonije Mobilcom, ki naj bi bila namenjena samo slovenskim delničarjem.
Umetniški festival ''Z 2000''
14. 07. 2000 16.04
S festivalom ''Z 2000 - položaj mlade umetnosti in kulture'' želi Berlinska akademija umetnosti pripraviti obsežen pregled umetniške scene ob začetku novega tisočletja. Od 15. julija do 20. avgusta bo tako 400 umetnikov iz vsega sveta predstavilo svoja dela na področju gledališča, plesa, glasbe, upodabljajoče umetnosti, literature in designa. S sedmimi razstavami in stotimi prireditvami želi festival prispevati k spoznavanju različnih umetnikov - od ustvarjalcev grafitov iz Ria de Janeira do plesalcev iz vzhodne Evrope.
Volilni sistem je neveljaven
14. 07. 2000 14.28
Vlada je včeraj med razpravami o nastalih razmerah v zvezi z jesenskimi volitvami in predlogom, ki ga je poslala v DZ za spremembo ustave, ki naj bi omogočil izvedbo alternativnega referenduma, na katerem bi se lahko volilci odločali ali za dvokrožni večinski volilni sistem ali proporcionalni sistem, ugotovila, da zaradi neizvršitve referendumske volje Slovenija še vedno nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. Po mnenju vlade bi izvedba volitev po obstoječem zakonu o volitvah v DZ pomenila neposredno nasprotje z odločitvijo, sprejeto na referendumu in odločbo ustavnega sodišča. Poslanci so z 68 glasovi že tudi sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo slovenske ustave, vlada pa je sprejela tudi poseben sklep, da zaprosi komisijo Sveta Evrope za demokratizacijo skozi pravo, da na podlagi evropskih meril varovanja človekovih pravic in svoboščin preuči in oceni, ali bi bile letošnje volitve v DZ, ki bi bile izvedene na podlagi izida referenduma in ustavni sodbi nasprotnega volilnega zakona ustavno-pravno legitimne ter ali bi bilo v skladu z evropsko pravno tradicijo možno izvesti parlamentarne volitve na podlagi volilnega zakona, ki bi sicer nasprotoval izidu referenduma in ustavni sodbi, vendar bi bil pravno utemeljen npr. z revizijo ustavne odločbe o volitvah v DZ.
SE ob 5. obletnici pokola v Srebrenici
07. 07. 2000 17.56
Predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Lord Russell-Johnston se je danes v posebni izjavi spomnil pokola v Srebrenici, v katerem so pred petimi leti sile bosanskih Srbov po ukazu Ratka Mladiča in pod oblastjo Radovana Karadžiča ubile med 7000 in 8000 civilistov.
Carmina Slovenica na zborovski olimpiadi
07. 07. 2000 14.04
Avstrijski Linz se je spremenil v svetovno ''meko'' zborovske glasbe, saj bo od danes do 15. julija na I. zborovski olimpiadi nastopilo približno 18.000 pevcev, združenih v 350 zborov iz 60 držav. Pevski zbori so prispeli zu vseh koncev sveta, od Avstralije, Južne Amerike, Združenih držav Amerike, Južne Afrike in Kitajske do Evrope. Številčno so najmočneje zastopane Rusija s 44, Avstrija s 35 in Nemčija s 34 zbori. Zbor Carmina Slovenica iz Maribora bo z dirigentko Karmino Šilec kot poseben gost nastopil z gala koncertom, na katerem bo izvedel glasbenoscenski projekt Vampirabile. Projekt je doživel krst aprila letos v Cankarjevem domu v Ljubljani. Karmina Šilec bo imela na olimpiadi tudi referat na temo Ženska in zborovska kreativnost.
SNS zahteva sklic izredne seje OMO
06. 07. 2000 11.28
Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je danes predsedniku odbora državnega zbora za mednarodne odnose (OMO) Jelku Kacinu v imenu poslanske skupine SNS poslal zahtevo za sklic izredne seje OMO, na kateri naj bi obravnavali izjave slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta glede sprejemanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Zahteva po izključitvi Slovenije iz SE?
03. 07. 2000 14.42
Združenje za varstvo deviznih varčevalcev BiH bo zahtevalo od Sveta Evrope, naj izključi Slovenijo iz te evropske organizacije zato, ker noče poravnati obveznosti do varčevalcev Ljubljanske banke v Sarajevu, piše provladna Politika, ki se sklicuje na sarajevsko Oslobodjenje.
Eva Tomič na čelu predstavništva SE v Podgorici
03. 07. 2000 14.41
Slovenska diplomatka Eva Tomič bo danes prevzela vlogo posebne odposlanke generalnega sekretariata Sveta Evrope v Podgorici, je poročala beograjska zasebna agencija FoNet.
Boj proti trgovini z ženskami in otroci
30. 06. 2000 07.50
Več kot 24 predstavnic iz Srednje in Vzhodne Evrope se je na pobudo Sveta Evrope včeraj zbralo v Atenah, kjer so sodelovale na mednarodnem seminarju za boj proti trgovini z ženskami in otroci, ki na tem območju predstavlja velik problem. Namen seminarja je preučiti možnosti, kako ustrezno ovrednotiti vlogo in pomen žensk v družbi in s tem preprečiti trgovino z njimi.
Delegacija DZ v Strasbourgu
27. 06. 2000 18.00
V Strasbourgu poteka tretji del rednega dela zasedanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki se ga udeležuje tudi stalna delegacija državnega zbora, ki ga zastopajo Borut Pahor, Roman Jakič in Jelko Kacin, so danes sporočili iz DZ.
V Szegedu sprejeli sklepni dokument
24. 06. 2000 20.41
Zunanji ministri držav članic Srednjeevropske pobude (SEP) so danes v madžarskem Szegedu sklenili plenarno zasedanje s sprejemom sklepnega dokumenta, v katerem so izrazili zadovoljstvo, da je sedem držav kandidatk iz srednje in vzhodne Evrope že začelo pogajanja za polnopravno članstvo v EU, pozdravili pa so tudi novo politiko stabilizacije in pridružitve držav JV Evrope. Regionalno sodelovanje je temeljno načelo SEP, so še poudarili ministri.
Dini v Moskvi
24. 06. 2000 14.04
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini, ki trenutno predseduje ministrskemu svetu Sveta Evrope (SE), se je v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom pogovarjal o razmerah v Čečeniji. Ivanov je zatrdil, da želi Rusija vzdrževati dobre odnose s SE, saj meni, da je ta organizacija zelo pomembna pri izgradnji Evrope brez delitev. Na srečanju je sodeloval tudi generalni sekretar SE Walter Schwimmer, ki se je v zadnjih dveh dneh mudil na severnem Kavkazu. Vodstvo SE naj bi v ponedeljek odgovorilo na zahtevo parlamentarne skupščine SE, da bi Rusijo zaradi kršenja človekovih pravic izključili iz organizacije.
Delegacija Sveta Evrope na obisku v Rusiji
22. 06. 2000 15.54
Visoka delegacija Sveta Evrope je s pogovori v Moskvi danes začela obisk v Rusiji, na katerem bo zbirala podatke o vojni v Čečeniji. Generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer in italijanski državni sekretar v zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri sta se najprej sestala z namestnikom ruskega zunanjega ministra Jevgenijem Gusarovom, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Opazovalci na potovanju po Kavkazu
21. 06. 2000 15.57
Vojaški opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) so si danes ogledali položaj na meji med Čečenijo in Dagestanom, med njihovim tridnevnim potovanjem po Kavkazu pa bodo proučili položaj na nekdanjih bojiščih. Danes naj bi Moskvo obiskala tudi delegacija Sveta Evrope, ki jo vodi generalni sekretar Walter Schwimmer, v njej pa je tudi italijanski zunanji minister Lamberto Dini, ki bo v prihodnjih dneh prav tako ocenila položaj v Čečeniji.
Schwimmer gre v Čečenijo
20. 06. 2000 14.46
Trije strokovnjaki Sveta Evrope so v nedeljo prispeli v Moskvo, kjer bodo danes pri predstavniku Kremlja za človekove pravice v Čečeniji Vladimirju Kalamanovu prevzeli pristojnosti za Čečenijo. Generalni sekretar SE Walter Schwimmer bo v okviru obiska v Rusiji 23. in 24. junija odpotoval tudi v Čečenijo.
Prva evropska konferenca gluhih
18. 06. 2000 10.22
S pozivom 85 delegatov iz 21 držav ter s Kosova in Črne gore, naj države gluhim ljudem posvetijo maksimalno pozornost, se je končala prva evropska konferenca gluhih.
Seminar o prenovi vzgoje in izobraževanja
09. 06. 2000 09.43
Udeležence seminarja o prenovi vzgoje in izobraževanja v JV Evropi, ki poteka na Bledu, je včeraj pozdravil tudi predsednik republike Milan Kučan. Seminar v organizaciji ministrstva za šolstvo in šport in Sveta Evrope je še ena izmed konkretnih akcij posebnega delovnega omizja Izobraževanje in mladina  razširjen Graški proces, ki deluje v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo. Njegova osnovna cilja sta ugotoviti, kakšne spremembe so potrebne na področju vzgoje in izobraževanja v določeni deželi, ter izoblikovati mrežo domačih in tujih strokovnjakov v podporo prenovi izobraževalnih sistemov v JV Evropi.
Seminar o vzgoji in izobraževanju
07. 06. 2000 13.40
V okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo deluje posebno delovno omizje Izobraževanje in mladina - razširjen Graški proces. V zadnjih mesecih je pripravilo že več konkretnih akcij, ki naj pripomorejo k razvoju vzgoje in izobraževanja in s tem k miru in stabilnosti v JV Evropi. Tudi Slovenija je dala pobudo za pripravo seminarja o prenovi vzgoje in izobraževanja v JV Evropi, ki bo v organizaciji ministrstva za šolstvo in šport in Sveta Evrope potekal od četrtka, 8. junija, do sobote, 10. junija, na Bledu.
Srečanje svetovnih voditeljev
02. 06. 2000 21.06
Ameriški predsednik Bill Clinton je na današnji slovesnosti pred katedralo v Aachnu, ki se je je udeležilo 2000 povabljencev, prejel mednarodno nagrado Karla Velikega. Kot je v obrazložitvi poudaril župan Aachna Jürgen Linden, je Clinton arhitekt nove vizije za združitev evropskih narodov in partnerstva med ZDA in novo Evropo.
Združevanje Carlsberga in Orkle
01. 06. 2000 08.03
Dansko pivovarsko podjetje Carlsberg in sorodna norveška družba Orkla naj bi se po informacijah iz podjetij združili in oblikovali tretje največje svetovno podjetje v pivovarniški industriji. Carlsberg naj bi v mešani družbi imel 60-odstotni lastniški delež, 40 odstotkov pa bo pripadlo Norvežanom. Letni prihodki nove družbe bodo predvidoma dosegali šest milijard nemških mark, pivovarna pa bo zaposlovala 27.000 oseb. Orkla bo v skupno družbo prenesla predvsem na Švedskem in na Norveškem priljubljeno znamko piva pripps, Carlsberg pa prinaša v družbo pivo tuborg, popularno širom sveta. Kot vodilna naj bi se družba uveljavila predvsem v severnem delu Evrope in na hitrorastočih trgih Baltika, Rusije, Ukrajine ter Azije.
Roman Smrt slovenske primadone
31. 05. 2000 19.06
Zbirka Nova slovenska knjiga založbe Mladinska knjiga, ki jo ureja Aleksander Zorn, je bogatejša za nov roman slovenske pisateljice Brine Švigelj Merat. Roman Smrt slovenske primadone bo obenem izšel tudi v francoskem prevodu. Pisateljica ga objavlja pod psevdonimom Brina Svit. Urednik za poglavitno odliko romana šteje ''iztanjšano čutenje ženske pisave''. Avtorica sama je na predstavitvi v Ljubljani ''predalčkanje'' zavrnila. Poglavitne teme romana, zajete v naslovu, so smrt, pojem slovenstva in prve ljubezni, ''prime donne''.
Tudi zdravniki se motijo
26. 05. 2000 19.47
Lansko leto je bilo na slovenska tožilstva vloženih le sedem kazenskih ovadb zaradi domnevne malomarnosti delavcev v zdravstvu. Resnično stanje je verjetno nekoliko drugačno, kot so danes ugotavljali slovenski tožilci, ki so si to temo izbrali za strokovni posvet.