Tečaj
Ljubljanska borza sprostila trgovanje z delnicami Dela
26. 01. 1999 17.04
Uprava Ljubljanske borze je danes zaradi tržnega neravnovesja začasno sprostila 10-odstotno dnevno omejitev gibanja tečaja rednih delnic Dela (DELG), so sporočili z Ljubljanske borze.
Po potresu v Kolumbiji višji referenčni tečaj kave
26. 01. 1999 14.11
Zaradi bojazni pred znižanjem proizvodnje kave zaradi silovitega potresa v Kolumbiji, se je danes na mednarodni terminski borzi v Londonu Liffe povišal referenčni tečaj kave Robusta.
Poseg BS na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem
25. 01. 1999 15.24
Svet Banke Slovenije je na petkovi seji sprejel sklep o posegu na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem. Banke, s katerimi je Banka Slovenije sklenila pogodbo o sodelovanju pri takih posegih in bodo izbrane na podlagi ponudbe, bodo od vključno 27. januarja tega leta dalje odkupovale devize po tečaju 189,52 tolarja za evro oziroma 96,90 tolarja za marko, so danes sporočili z osrednje slovenske banke.
Ljubljanska borza: V tednu dni porasli tečaji skoraj vseh delnic
24. 01. 1999 09.29
Tečaji skoraj vseh delnic, s katerimi se trguje v borznih kotacijah Ljubljanske borze, so v minulem tednu porasli. Med njimi je bil najbolj opazen porast delnice časopisne družbe Delo, ki je znašal kar 48,1 odstotka. Tako je bilo v petek potrebno za to delnico odšteti 19.992 tolarjev. Na prostem trgu pa so bili podobni porasti zabeleženi pri nekaterih delnicah predvsem trgovskih družb.
Indeks SBI navgor
19. 01. 1999 15.48
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je vrednost delniškega indeksa SBI zvišala za 2,86 točke oz. 0,16 odstotka na 1765,89 točke, borzni indeks obveznic BIO pa je nekoliko izbubil na vrednosti, saj je padel za 0,02 točke oz. 0,02 odstotka na 107,26 točke. V borznih kotacijah so danes z delnicami opravili za 661,6 milijona tolarjev prometa, podražilo se je 18 delnic, pocenilo pa 5.
Finci so evro počastili s pesmijo
15. 01. 1999 09.35
Neodvisni finski dnevnk Helsingin Sanomat je objavil pesmico nekega bralca, s katero je želel svojim sodržavljanom pomagati, da bi si laže zapomnili tečaj med finsko marko in skupno evropsko valuto evro. En evro je vreden 5,94573 finske marke. Pesmica za urjenje spomina - napisal jo je Kullervo Rainio, ki je po lastnem mnenju ''pesnik praktičnega življenja'' - je pravzaprav aforizem s trohico ironije o prednostih evra, kjer ima vsaka beseda toliko črk, kolikor znaša posamezna cifra v šestmestnem številu tečaja med valutama. Pesem gre takole: Nytpa (5) riemuihin (9) evro (4) jalon (5) kansani (7) vie (3), v prevodu pa pomeni: ''Plemenito ljudstvo Finske, pusti se voditi evru v pojočo prihodnost.''
Novi terminski pogodbi na evro
13. 01. 1999 15.37
Mednarodna borza za opcijske in terminske pogodbe (MBOT) je danes uvedla dve novi terminski pogodbi, vezani na evro.
Obisk GRM v Ljubljani ob 50-letnici konkretne glasbe
13. 01. 1999 14.31
Lani je minilo 50 let, odkar se je v Parizu rodila konkretna glasba, kot jo je poimenoval ustvarjalec-pionir Pierre Schaeffer, leta 1948 ustanovitelj Kluba poskusov - studia na francoskem radiu ter leta 1951 skupine za konkretno glasbo (GRM), ki je skozi desetletja ustvarjalnega delovanja postavila enega ključnih temeljev moderne glasbe tega stoletja. Ob tej obletnici prihajata v Ljubljano na povabilo uredništva za resno glasbo Radia Slovenija in s podporo Francoskega inštituta Charles Nodier skladatelja in člana GRM (ta čas ga vodi Daniel Teruggi) Francois Donato in Dominique SaintMartin. Donato in SaintMartin bosta jutri, 14. januarja, zvečer v studiu 14 Radia Slovenija komentirala odlomke značilnih del iz 50-letnega obdobja konkretne in elektroakustične glasbe ter predstavila skladbi Donata (Annam) in Teruggija (Instants d'hiver), poleg tega pa naj bi v četrtek in petek prav tako v studiu 14 vodila tečaj estetike te glasbe in uporabe tehničnih pripomočkov za njeno ustvarjanje, namenjen študentom kompozicije in tonskim mojstrom - snemalcem glasbe.
Pet francoskih vojakov na južnem tečaju
11. 01. 1999 08.20
Pet francoskih vojakov, ki so s smučmi krenili na južni tečaj, je v soboto prispelo na cilj, so sporočili s poveljstva kopenske vojske v Parizu. Pripadniki Visokogorske vojaške skupine francoske kopenske vojske so se 21. novembra izkrcali v zalivu Gould Bay pri otoku Berkner na severu Antarktike, 1350 kilometrov od južnega pola. ''Novinec v odpravi'' je le kapetan Thierry Bolo, ostali štirje, poročnik Antoine de Choudens, major Bernard Virelaude, narednik Francois Bernard in štabni narednik Antoine-Cayrol so s francosko odpravo leta 1996 popolnoma brez pomoči dosegli severni tečaj, de Choudens, Bernard in Cayrol pa so se naslednje leto povzpeli na Mont Everest.
Uspešen debut evra
04. 01. 1999 11.38
Potem ko se je evro izvrstno odrezal na parketu azijskih borz, je odlično začel tudi na frankfurtski borzi. Njegov tečaj je v prvih urah trgovanja dosegel skoraj 1,19 dolarja, medtem ko je še na Silvestrovo tečaj evra znašal nekaj manj kot 1,17 dolarja. Na borzah v Sydneyju, Tokiu in Singapurju je trgovanje z evrom potekalo brez zapletov. Po besedah predstavnika banke Meryll Linch v Singapurju je nakupni interes za evro zelo velik, po ocenah borznih poznavalcev v Tokiu pa je bilo trgovanje izredno dinamično. ''Trg veliko pričakuje od evra,'' so menili nekateri. V Aziji se celo krepijo ugibanja, ali bi evro lahko v prihodnjih letih prevzel vlogo ameriškega dolarja.
Že prve transakcije v evrih; Japonska pozdravila evro
01. 01. 1999 13.42
Evropski denarni trgi danes sicer mirujejo, na bombajskem menjalniškem trgu, enem od dveh v svetu, ki poslujeta tudi na novo leto, pa so danes že trgovali z novo skupno evropsko denarno enoto evro, ki je uradno stopila v vejavo ob polnoči.
Največ prometa s Krkinimi delnicami
22. 12. 1998 16.00
V borznih kotacijah Ljubljanske borze se je danes ob prometu 1,08 milijarde tolarjev podražilo trinajst delnic, osem pa pocenilo. Indeks delnic SBI je ob tem porasel za 3,9 točke na vrednost 1685,7 točke, indeks obveznic BIO pa je padel za 0,59 točke na vrednost 106,62 točke. Na prostem trgu je bilo z delnicami opravljeno za 171 milijonov tolarjev prometa, na trgu delnic investicijskih družb pa celo za 1,359 milijarde tolarjev.
Dinar vreden vse manj
08. 12. 1998 14.28
Zasebni srbski časniki in celo Večernje novosti poročajo, da je nemška marka na črnem deviznem trgu ponekod v Srbiji že presegla ''magično'' vrednost osem dinarjev. V Kragujevcu je treba namreč odšteti za eno DEM 8,2 dinarja, zanjo pa je mogoče dobiti 7,8 dinarja. V Beogradu in Podgorici ter v večini drugih mest v Srbiji in Črni gori je treba za marko plačati 8 dinarjev, le 20 par manj pa je njena ''cena'' pri prodaji. Uradni srednji tečaj za 1 DEM je 6 dinarjev.
Bosanski Srbi preklicali odločitev v zvezi s tečajem jugoslovanskega dinarja
02. 12. 1998 14.58
Vlada bosanskih Srbov se je uklonila naraščajočim pritiskom in začasno preklicala odločitev, ki jo je sprejela minuli mesec v zvezi z menjalnim tečajem jugoslovanskega dinarja, ki je v uporabi tam.
Ljubljanska borza: Brez večjih sprememb tečajev delnic
29. 11. 1998 11.04
Tečaji delnic, s katerimi se trguje v borznih kotacijah Ljubljanske borze, se v minulem tednu niso bistveno spremenili. Indeks delnic SBI je padel za 10,5 točke oziroma za 0,6 odstotka na vrednost 1647,27 točke. Malenkostno se je znižala tudi vrednost indeksa obveznic BIO, in sicer za 0,06 točke na vrednost 106,17 točke.
Rekorden trgovinski primanjkljaj Velike Britanije
26. 11. 1998 08.06
Iz Velike Britanije poročajo o rekordnem trgovinskem primanjkljaju v septembru v višini 2,5 milijard funtov; v avgustu je ta namreč znašal še 1,28 milijard. Krivec močnega poslabšanja izmenjave je trend zmanjševanja izvoza zaradi azijske krize. Izvoz v jugovzhodne azijske države je z 1,3 milijarde funtov povprečnega lanskega izvoza padel na trenutno vrednost 900 milijonov funtov mesečno. Poleg azijske in ostalih porajajočih se kriz v drugih državah pesti britanske izvoznike tudi visok tečaj funta na izvoznih tržiščih. Po predvidevanjih analitikov je povprečen primanjkljaj septembra znašal 2,195 milijard funtov, pri čemer je primanjkljaj z državami nečlanicami Evropske unije oktobra znašal 1,32 milijarde funtov, septembra pa 1,91 milijarde. Uvoz ostaja stabilno na povprečni ravni 2,5 milijarde funtov na mesec.
Izraelski finančni strokovnjak svetuje devalvacijo denarja
15. 11. 1998 09.57
Izraelski finančni strokovnjak Sem Vaktin, ki se mudi v makedonski prestolnici že več mesecev, je Narodni banki Makedonije predlagal, naj čimprej in ''na razumen način'' devalvira denar; v nasprotnem primeru bodo to opravili ulični preprodajalci. V pismu, ki ga je naslovil na makedonsko centralno banko, izraelski finančni strokovnjak poudarja, da je tečaj denarja že dolgo nerealen ter da bodo posledice devalvacije v primeru poznejšega ukrepanja še hujše. Finančni strokovnjak je kritiziral tudi najnovejše obrestne mere makedonske osrednje banke, ki bodo po njegovem mnenju slabo vplivale na makedonsko gospodarstvo.
Tudi tokrat največji promet na trgu investicijskih družb
12. 11. 1998 15.49
V borznih kotacijah A in B Ljubljanske borze se je danes večina delnic pocenila, promet pa je znašal 97 milijonov tolarjev. Tečaji so namreč upadli štirinajstim delnicam, porasli pa sedmim. Pri tem se je indeks delnic SBI znižal za 6,85 točke na vrednost 1667,89 točke. Veliko večji promet pa je bil tudi tokrat na trgu investicijskih družb.
Z delnicami Mercatorja za več kot milijardo poslov
11. 11. 1998 16.46
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so posredniki z delnico Mercatorja sklenili za kar 1,06 milijarde tolarjev poslov, pri čemer je lastnika zamenjal sveženj teh delnic v višini 1,05 milijarde tolarjev. Tako je skupni promet z delnicami v borznih kotacijah dosegel 1,396 milijarde tolarjev prometa. Vrednost delniškega indeksa SBI je danes padla za le 0,42 točke oz. 0,03 odstotka na 1674,74 točke, borzni indeks obveznic BIO pa je porasel za 0,17 točke oz. 0,16 odstotka na 106,30 točke. Podražilo se je 7 delnic, pocenilo pa 11.
Predstavitev zbornika Svet umetnosti
05. 11. 1998 14.06
Včeraj so v prostorih Sorosovega centra za sodobne umetnosti predstavili zbornik Svet umetnosti, s podnaslovom Tečaj za kustose sodobne umetnosti 1998. Zbornik povzema delo na tečaju, ki je namenjen praktičnemu in teoretičnemu izobraževanju na področju sodobne umetnosti, ki je v današnjem času precej nepredvidljiva. Poleg uvoda, katerega avtorji so Alenka Pirman, Igor Zabel in Liljana Stepančič - sicer tudi mentorji tečaja- predstavi zbornik potek 8-mesečne delavnice in študijske izmenjave ter razstavo, ki smo si jo v bližnji preteklosti lahko ogledali v Galeriji Škuc, z naslovom Ko umetnost nabija. Posebej pomembni so povzetki predavnaj na temo teorije razstavljanja, ki bodo marsikomu olajšali orientacijo v svetu sodobne umetnosti. Najavili pa so tudi program za leto 1999. Naslov naslednjega tečaja bo Geopolitika in umetnost. Slednja se namreč mnogokrat razglaša za nepolitično, a je vseeno (čeprav nehote) vpeta v ideološke sisteme in je bila v preteklosti nemalokrat izrabljena v čiste konkretne politične naloge. Vpletenost v ideološke sisteme pa je včasih bistvena za položaj in razumevanje umetniški del. Za ta naslov so se odločili, ker se v zadnjem času veliko govori o globalizaciji umetnosti. Tega pojma ni mogoče razumeti, če ne upoštevamo razporeditev in prerazporeditev svetovne ekonomske in politične moči. Predavanja na to temo bodo potekala od februarja do junija 1999 v Galeriji Škuc in bodo odprta za javnost.
Princ Charles: Slovenija je ''ena najbolje čuvanih skrivnosti v Evropi''
03. 11. 1998 08.31
Predsednik republike Milan Kučan je britanskemu prestolonasledniku princu Charlesu na Brdu pri Kranju nocoj priredil slavnostno večerjo. V zdravici je predsednik waleškega princa pozdravil kot prijatelja in filantropa, ki mu ni vseeno za prihodnost planeta. Britanski prestolonaslednik se je gostitelju zahvalil za čudovit izlet po Sloveniji, predvsem v hribih, ki so mu še posebej pri srcu, ter dejal, da je med kratkim obiskom dejansko spoznal, da je Slovenija ''ena najbolje čuvanih skrivnosti v Evropi''.
Danes začetek trgovanja z delnicami pida NFD 1
26. 10. 1998 15.17
Trgovanje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze je od danes bogatejše za delnice pooblaščene investicijske družbe (pid) NFD 1, s katero upravlja Nacionalna finančna družba. Enotni tečaj delnice omenjenega pida je današnje trgovanje zaključil pri 746 tolarjih za delnico, za katero je bilo pri vlaganju certifikatov potrebno odšteti 1050 tolarjev. Portfelj pida NFD 1 sta na novinarski konferenci podrobneje predstavila direktor družbe Stane Valant in njegov namestnik Božo Jašovič, ki sta poudarila, da je NFD 1 prvi kotirajoči pid, ki med naložbami nima neizkoriščenih lastninskih certifikatov.
Septembra v menjalnicah za 671 milijonov mark prometa
21. 10. 1998 14.36
Slovenske menjalnice so septembra opravile za 671 milijonov mark prometa, od tega je nakup deviz znašal 356,7 milijona mark ter za 42,4 milijonov mark presegel prodajo deviz. V primerjavi z lanskim septembrom je bil promet v menjalnicah letos manjši za 11 odstotkov ali za 82 milijonov mark.
Devalvacija šekela povečuje povpraševanje po dolarjih
10. 10. 1998 09.26
Veliko povpraševanje po dolarjih v Izraelu, ki se je začelo v minulem tednu, je v četrtek popoldne preraslo v paniko. Banke, tuji vlagatelji in prebivalstvo mrzlično kupujejo dolarje po tem, ko je v četrtek nacionalna valuta šekel padla v razmerju z ameriškim dolarjem za 5,25 odstotka. Od začetka oktobra je šekel devalviral za 2,2 odstotka, medtem ko je v prvih devetih mesecih izgubil 22 odstotkov svoje vrednosti. Padec izraelske nacionalne valute je posledica ukrepa izraelske vlade, ki je sprostila trg deviz zaradi nezadovoljstva izvoznikov z fiksnim deviznim tečajem. Dosedanji fiksni tečaj šekela do tujih valut (dosedanje fiksno razmerje dolar - šekel je bilo 1:3) je zdaj zamenjalo trgovanje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Izraelski bankirji ocenjujejo, da imajo izraelski državljani na računih v bankah okoli 800 milijard šekelov in izražajo bojazen, da bi začetek menjave tudi majhnega dela prihrankov iz šekelov v dolarje lahko pokopalo izraelsko gospodarstvo.
SBI danes navzgor
05. 10. 1998 16.09
Vrednost borznega delniškega indeksa SBI se je danes povečala za 1,62 odstotka oz. 27,03 točke na 1698,08 točke. Vrednost borznega indeksa obveznic (BIO) je narasla za 0,03 odstotka oz. 0,03 točke na 106,42 točke. Dražje kot v petek so delnice 10 podjetij, cenejših pa je 10 delnic.
Najbolj porasla tečaja Kovinotehne
23. 09. 1998 17.18
V borznih kotacijah je bilo danes opravljenega za 433 milijonov tolarjev prometa, od tega največ z delnico Mercatorja. Tečaj te delnice je namreč ob prometu 211 milijonov tolarjev porasel za 0,72 odstotka na 5996 tolarjev. Poleg delnice Mercatorja se je danes podražilo še dvanajst delnic, pocenilo pa se je devet delnic. Tako je indeks SBI pridobil 2,08 točke in dan končal pri vrednosti 1621,80 tolarjev.
Indeks SBI narasel za 0,64 točke
21. 09. 1998 16.08
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je danes vrednost delniškega indeksa SBI povečala za 0,64 točke oz. 0,04 odstotka na 1642,13 točke. Borzni indeks obveznic BIO se je ob prometu v višini komaj 2,4 milijona tolarjev povečal za 0,32 odstotka oz. 0,34 točke na 105,76 točke. V borznih kotacijah so danes z delnicami opravili le za 235 milijonov tolarjev prometa, podražilo se je 6 delnic, pocenilo pa 11.
Vrednost rublja ponovno padla
17. 09. 1998 15.13
Vrednost rublja je danes vnovič padla. Ob začetku moskovskega elektronskega poslovanja je tečaj ruske valute padel na 13,8 rublja za dolar. Dan pred tem je srednji tečaj znašal 11,87 rublja za dolar.
Program izobraževanja kustosov za sodobno umetnost
15. 09. 1998 12.40
Sorosov center za sodobne umetnosti v Ljubljani je letos že drugič pripravil program izobraževanja kustosov za sodobno umetnost z naslovom Svet umetnosti. Program omogoča poglabljanje znanj, povezanih z delom kustosa pri zasnovi in pripravi razstav sodobne umetnosti.
Rubelj znova raste
15. 09. 1998 08.57
V ponedeljek je rubelj zrasel na devet rubljev za dolar glede na 11, kolikor je bilo potrebno zanj odšteti v petek. Rast gre pripisati zgolj tehničnim razlogom. Dvig rublja močno spodbujajo komercialne banke in Centalna banka Rusije, ki želijo doseči tečaj, ugoden za kreditne pogodbe. Petnajstega vsakega meseca, ko vračajo povračila iz kreditnih pogodb, mora biti tečaj ustrezen. Dviga rublja ne spodbuja noben drug ekonomski faktor, dodajajo. ''Edina stvar, ki botruje dvigu rublja zadnje dni, je zanimanje centralne banke in ostalih komercialnih bank, ki želijo njegovo povečanje,'' je razložl Thierry Malleret, ekonomist investicijske družbe Alfa Capital.