Tečaj
Lani v menjalnicah za 8,6 milijard mark prometa
20. 02. 1998 10.25
Slovenske menjalnice so v lanskem letu opravile za nekaj več kot 8,6 milijarde mark prometa. Od tega je nakup deviz znašal malo več kot 4,7 milijarde mark, prodaja pa nekaj prek 3,8 milijarde mark. Na približno 330 menjalnih mestih po državi so tako lani kupili za 870 milijonov mark oz. za 22,5 odstotka več deviz kot pa prodali. Po podatkih centralne banke se je srednji tečaj nemške marke v menjalnicah januarja lani, ko je znašal 90,29 tolarja, do decembra povečal za štiri tolarje, in sicer na 94,34 tolarja.
Stradivarijevo violino prodali za 920.000 dolarjev
06. 02. 1998 08.41
Violino, ki jo je leta 1714 izdelal znani italijanski graditelj godal Antonio Stradivari, so na dražbi v Drouotu v Parizu prodali neznanemu kupcu za 5,6 milijona francoskih frankov oziroma 920.000 dolarjev. Na isti dražbi so prodali tudi Stradivarijevo violino iz leta 1698, za katero pa je bilo treba odšteti "le" 4,3 milijona frankov, ker so jo medtem predelali. Violine znamenitega italijanskega mojstra so sicer zelo redke, na dražbah pa običajno dosežejo izredno visoke cene. Agencija Reuters pripominja, da je neka Britanka na londonski dražbi leta 1995 svoji 10-letni hčerki kupila Stradivarijevo violino za 375.500 funtov (glede na sedanji menjalni tečaj 617.000 dolarjev).
Hud padec indonezijske rupije
22. 01. 1998 10.09
Indonezijska rupija je danes na deviznih trgih izgubila 25 odstotkov svoje vrednosti, njen padec pa je vplival tudi na zmanjšanje vrednosti drugih vzhodnoazijskih nacionalnih valut. Trenutni tečaj rupije znaša 15.500 rupij za ameriški dolar. Kot so poročale agencije, naj bi bil glavni razlog za padec valut vzhodnoazijskih tigrov negotovost investitorjev zaradi nepredvidljivih gospodarskih gibanj.
Vlada znižala prodajne cene naftnih derivatov - maloprodajne cene ostajajo nespremenjene
15. 01. 1998 16.29
Slovenska vlada je na današnji seji znižala prodajne cene naftnih derivatov. Hkrati pa je vlada zvišala stopnje davka od prometa določenih naftnih derivatov, tako da maloprodajne cene ostajajo nespremenjene. Zaradi zvišanja prometnega davka se bo v državni proračun predvidoma steklo za 424 milijonov tolarjev dodatnih sredstev na mesec.
Rast tečajev na azijskih borzah - z izjemo Hong Konga
15. 01. 1998 11.08
Današnje trgovanje na azijskih borzah se je začelo dokaj obetavno: tečaji delnic so se v povprečju povzpeli na skoraj vseh trgih vrednostnih papirjev z izjemo Hong Konga, kjer so po dvodnevni rasti tečajev zabeležili precejšen padec. Indeks Hang Seng je znova zdrsnil pod prag 9000 točk, saj je njegov tečaj v dopoldanskih urah trgovanja padel za štiri odstotke oz. slabih 345 točk na 8881,86 točke.
Postpraznična utrujenost na Ljubljanski borzi
06. 01. 1998 09.45
Borzni posredniki so prvi dan trgovanja v letu delovali postpraznično utrujeni, saj so sklenili le za 280,9 mio SIT poslov na organiziranem trgu Ljubljanske borze. Poslovanje je minilo bolj ali manj v duhu aplikacij oz. le simboličnem številu poslov z delnicami. Slovenski Borzni indeks je tako upadel za 1,4%. Na trgu dolžniških vrednostnih papirjev je prednjačila obveznica RSO2, katere tečaj se praktično ni spremenil, sklenjenih pa je bilo za 49 mio SIT poslov.
Ameriški dolar ob izteku leta 1997 v Bolgariji trikrat dražji
04. 01. 1998 09.26
Ameriški dolar je v Bolgariji konec leta 1997 zaradi političnih in gospodarskih težav države veljal trikrat več kot pa v začetku leta. Dolar je bil 3. januarja 1997 po uradnem tečaju vreden 495,74 leva, 30. decembra lani pa je bilo treba zanj odšteti 1777,6 leva. V času najhujše gospodarske krize v začetku preteklega leta je uradni tečaj dolarja dosegel celo 3000 levov. Finančno stabilizacijo je Bolgariji prinesel dogovor z Mednarodnim denarnim skladom, po katerem je Sofija 1. julija 1997 lev vezala na nemško marko.
Z delnicami Mercatorja jutri v borzni kotaciji A
21. 12. 1997 12.21
Z navadnimi imenskimi delnicami družbe Poslovni sistem Mercator d.d. s skrajšano skupno oznako MELR se bo jutri začelo trgovati v okviru borzne kotacije A. Osnovni kapital družbe znaša 32.085.040.000 tolarjev in je razdeljen na 3.208.504 delnic. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev delnic v borzno kotacijo, je konec letošnjega septembra celotni kapital družbe znašal 58,9 milijarde tolarjev. Ta družba je dosegla v prvih devetih mesecih letos 169,98 milijona tolarjev celotnega dobička, lani pa 593,5 milijona tolarjev čistega dobička. Z Mercatorjevimi delnicami se je sprva pričelo trgovati že 4. aprila lani v okviru izvenborznega odprtega trga C (OTC). Tedaj je bil osnovni kapital razdeljen na 3.417.840 delnic, na sedanjo raven pa se je število delnic Mercatorja znižalo z umikom lastnih delnic. Z umikanjem lastnih delnic oziroma zniževanjem osnovnega kapitala nameravajo v Mercatorju še nadaljevati. Tako bodo konec tega leta umaknili še 36.282 lastnih delnic. Ob pričetku trgovanja na OTC je enotni tečaj delnice Mercatorja znašal 3574 tolarjev, minuli petek pa 4401 tolar. Največja imetnika Mercatorjevih delnic sta Kapitalski sklad in Slovenski odškodninski sklad. Prvi ima 15,40 odstotka glasovalnih pravic, drugi pa 11,18 odstotka glasovalnih pravic. Sledita Kmečki sklad 1 in banka Creditanstalt s po približno tremi odstotki glasovalnih pravic ter Kmečki sklad 2 z 2,3 odstotka glasovalnih pravic.
Češka krona za zdaj stabilna
10. 12. 1997 09.13
Po mnenju strokovnjakov naj bi češka krona ta teden še ostala stabilna. Hkrati pa z zanimanjem pričakujejo sobotno zasedanje Državljanske demokratske stranke, na katerem naj bi si premier Vaclav Klaus prizadeval za ponovno izvolitev za predsednika stranke. Predstavnik Komercni banke pa je izjavil, da naj bi se tečaj češke krone ta teden gibal med 19,65 nemške marke do 19,8 marke ob koncu tedna. Tečaj češke krone se ni bistveno spremenil tudi po nedavni objavi novembrske inflacije, ki je znašala 0,4 odstotka, kar je v pričakovanih okvirih. Češka je novembra na letni ravni zabeležila 10,1-odstotno inflacijo.
742 milijonov DEM prometa v oktobru v menjalnicah
01. 12. 1997 00.00
Slovenske menjalnice so oktobra opravile za 742,5 milijona mark prometa, pri čemer je nakup deviz znašal 400,1 milijona mark, prodaja pa 342,4 milijona mark. V primerjavi s septembrom je bil skupni promet manjši za 22 milijonov mark, glede na lanski oktober pa večji za 64,3 milijona mark. Na skupaj 330 menjalnih mestih po vsej državi so oktobra odkupili za 57,8 milijona mark več deviz kot pa prodali. Srednji tečaj za nemško marko je letošnjega oktobra znašal 94,43 tolarja, enak lanski mesec pa 90,45 tolarja, še kažejo podatki Banke Slovenije.
Ste morda ponosni lastnik neurejene mize??
29. 11. 1997 12.23
Na Nizozemskem so spet pogruntali nekaj nenavadnega.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.