Turčija
Ministri Nato in EU zadovoljni
30. 05. 2001 00.00
Na skupnem srečanju zunanjih ministrov Severnoatlantske zveze in Evropske unije, prvem doslej, so zadovoljno ugotovili, da je bilo sodelovanje obeh Zvez v Makedoniji uspešno, da pa ga je treba nadgraditi še v teoriji. V skladu z dogovorom bo tako imela Evropska unija odslej prost dostop do vojaških kapacitet Nata, čeprav je temu sprva nasprotovala Turčija, članica Nata in že nekaj desetletij kandidatka za članstvo v Uniji.
Volitve na Cipru potekajo mirno
27. 05. 2001 00.00
Okoli 460.000 grških prebivalcev sredozemskega otoka Ciper na današnjih parlamentarnih volitvah izbira 56 poslancev v 80-sedežnem parlament. Kot je poročala ciprska tiskovna agencija CyNA, se za poslanska mesta poteguje osem strank. Po poročanju ciprske tiskovne agencija CNA volitve potekajo mirno in brez izgredov. Do 13. ure po lokalnem času je volilo približno 55 odstotkov volilnih upravičencev. Po pričakovanjih ciprskega notranjega ministra Kristodulosa Kristoduluja naj bi se do izteka volitev udeležilo 93 odstotkov od dobrih 467.000 volilnih upravičencev. Udeležba volitev je na Cipru sicer obvezna. Z zunanjepolitičnega vidika volitve nimajo večjega pomena, saj je ureditev Cipra predsedniška. Predsednika ljudstvo izbira na neposrednih volitvah, predsednik pa tudi sestavi vlado. Parlament pa ima zakonodajno vlogo. Mandat sedanjemu predsedniku Glafkosu Kleridesu se konča leta 2003.
Čokova za sodelovanje med univerzami
19. 05. 2001 00.00
V Pragi so zaključili dvodnevno konferenco ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, na kateri je 29 evropskih ministrov iz držav podpisnic t.i. bolonjske deklaracije pregledalo njeno uresničevanje. V junija 1999 sprejeti bolonjski deklaraciji so začrtali smeri razvoja evropskega visokega šolstva s ciljem do leta 2010 z medsebojnim sodelovanjem izgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor. Praškega vrha se je z delegacijo udeležila tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok, saj je Slovenija podpisnica omenjene deklaracije. Čokova je komunike, v katerem so začrtali nadaljnji razvoj bolonjskega procesa, in so ga sprejeli s konsenzom, označila za dober korak naprej na tem področju.
Boljše razmere za turške zapornike
18. 05. 2001 00.00
Turški parlament je sinoči sprejel zakon, ki predvideva ustanovitev nadzornih odborov za zapore. Odbori bodo šteli po pet članov, njihov mandat pa bo trajal štiri leta. Pravosodni minister Hikmet Sami Tuerk je ob tem izjavil, da je Turčija odločena "odpraviti takšne razmere v zaporih, ki niso v skladu s človeškim dostojanstvom". Istočasno je minister zapornike pozval, naj končajo gladovno stavko.
Balkanska konferenca v Tirani
16. 05. 2001 00.00
Albanski zunanji minister Paskal Milo je danes v Tirani odprl konferenco devetih držav jugovzhodne Evrope, posvečeno stabilnosti na Balkanu. Glavni temi pogovorov bosta regionalno sodelovanje ter boj proti kriminalu in tihotapljenju. Konference se udeležuje tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanovič, ki je prvi jugoslovanski minister v Albaniji po letu 1990.
Balkanske države za sodelovanje
16. 05. 2001 00.00
Udeleženci ministrskega srečanja držav članic Procesa za sodelovanje držav JV Evrope so se danes v Tirani zavzeli za okrepitev sodelovanja držav v regiji in izrazili podporo suverenosti Makedonije. Albanski zunanji minister Paskal Milo je v otvoritvenem govoru odločno obsodil tudi nasilje in ekstremizem na območju. Makedonska zunanja ministrica Ilinka Mitreva, ki je opozorila, da se Makedonija sooča z napadi skupin oboroženih albanskih teroristov, ki prihajajo in imajo podporo na Kosovu, pa se je zavzela za nedotakljivost meja na Balkanu.
Slovenija tudi o evropski obrambi
15. 05. 2001 00.00
Na sestankih, ki postajajo redna praksa za izmenjavo mnenj o projektu skupne evropske obrambne politike, sta oba ministra potrdila že izraženo slovensko pripravljenost za sodelovanje v prihodnjih evropskih misijah za posredovanje v kriznih situacijah, tako vojaških kot civilnih. Minister Rupel je pri tem menil, da bo lahko Slovenija v procesu nedvomno več prispevala, ko bo postala članica EU in bo polno vpeta v področni dialog.
Turčija zavrnila razsodbo sodišča
11. 05. 2001 00.00
Turčija je danes kot "nesmiselno" zavrnila razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, v skladu s katero je Turčija odgovorna za kršenje človekovih pravic na Cipru po turški zasedbi severnega dela otoka leta 1974. Turški premier Buelent Ecevit je dejal, da je sodišče sprejelo napačno odločitev, saj vprašanja povezana s Ciprom ni mogoče rešiti po pravni poti, temveč le s političnim dialogom. Turško zunanje ministrstvo pa je ocenilo, da obtožbe sodišča le otežujejo iskanje rešitve ciprskega vprašnja.
Ecevit znova na čelu DSP
30. 04. 2001 00.00
Turški premier Buelent Ecevit je bil v nedeljo ponovno izvoljen na čelo Stranke demokratične levice ( DSP), ki se je sešla na svojem rednem kongresu v Ankari. Ecevit tako ostaja na vodilnem položaju stranke od njene ustanovitve leta 1985. Od skupno 1189 navzočih delegatov jih je Ecevita podprlo 963, medtem ko jih je 86 glasovalo za njegovo nasprotnico Semo Pikinsuta.
EU pozvala Ankaro, naj razreši zaporniško krizo
30. 04. 2001 00.00
Iz protesta zaradi odnosa turške vlade do približno 250 turških zapornikov, ki že več mesecev gladovno stavkajo, je iz parlamentarne komisije, pristojne za turške zapore, izstopil poslanec Kamer Genc. "Kljub vsem opozorilom, da bi vlada prenehala z osamitvijo zapornikov, ni v preteklih mesecih za to storila ničesar," je v Ankari povedal Genc, sicer tudi član opozicijske stranke Desna pot. Turško vlado pa je k ureditvi razmer v turških zaporih danes pozval tudi evropski komisar za širitev Günther Verheugen.
Turčija za poglobitev odnosov
19. 04. 2001 00.00
Med današnjim enodnevnim uradnim obiskom v Sloveniji je vodja turške diplomacije Ismail Cem z gostiteljem, slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom v Ljubljani podpisal sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ter o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. Sporazum o izogibanju dvojni obdavčitvi in sporazum o prosti trgovini, ki je v veljavo stopil junija lani, bosta po pričakovanju ministra Rupla, kot je povedal na novinarski konferenci, prispevala k povečanju blagovne menjave med državama. Turški zunanji minister pa ju je označil kot začetek novega obdobja, saj sta s tem državi sklenili glavna sporazuma, ki vzpodbujata trgovinsko menjavo. Ministra sta sicer politične odnose med državama označila kot dobre, izpostavila po potrebo po okrepitvi sicer razvitih gospodarskih odnosov, ki pa po Ruplovih besedah Rupla pomenijo le začetek tistega, kar je mogoče doseči.
Program za rešitev turškega gospodarstva
15. 04. 2001 00.00
Turški minister za gospodarstvo Kemal Dervis je v soboto predstavil vladni program za reševanje gospodarske krize v državi. Program predvideva sprejem interventnega zakona za boljši nadzor gospodarstva, opogumil pa naj bi tudi tuje vlagatelje. Zaradi velike inflacije in socialnih težav so bile za soboto napovedane številne demonstracije, a so jih oblasti, z izjemo v Carigradu, prepovedale.
Gospodarska kriza v Turčiji
13. 04. 2001 00.00
Turški bruto domači proizvod (BDP) naj bi se letos znižal kar za tri odstotke, inflacija pa naj bi konec leta po napovedih vlade dosegla 50 odstotkov. Analitiki trenutno stanje v Turčiji opisujejo kot najhujšo gospodarsko krizo v novejšem času, država pa čaka na nov sveženj gospodarskih ukrepov, ki sta jih napovedala predsednik vlade Bulent Ecevit in minister za gospodarstvo Kemal Dervis.
Turčija obsojena v Strasbourgu
10. 04. 2001 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je Turčijo obsodilo zaradi kršenja pravice do življenja, potem ko je leta 1994 med policijskim zaslišanjem v sumljivih okoliščinah umrl 22-letni Kurd. Mahmuta Tanlija iz vasi Ortulu na jugovzhodu Turčije so aretirali 27. junija 1994. Naslednji dan je bila njegova družina obveščena, da je Mahmut umrl zaradi kapi, uradna obdukcija pa je pokazala, da na njegovem telesu ni bilo vidnih znakov nasilja. Njegova družina je nasprotno trdila, da so bili na Mahmutovem telesu vidni znaki nasilja.
Protesti v Turčiji
08. 04. 2001 00.00
Turčija je zaradi hude gospodarske in finančne krize zaprosila za finančno pomoč skupino industrijsko najbolj razvitih držav G-7. Po pisanju turškega časnika Sabah je turški premier Bulent Ecevit v pismu, ki ga je naslovil na skupino G-7, navedel, da država za izhod iz gospodarske krize potrebuje 12 milijard dolarjev. Turčija naj bi od skupine G-7 dobila šest milijard dolarjev, 6,25 milijarde dolarjev pa naj bi dobila od Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Vendar je podpredsednik Svetovne banke za Evropo in Osrednjo Azijo Johannes Linn izjavil, da ni zelo verjetno, da bi Turčiji dali več kot 5 milijard dolarjev.
Izidi kvalifikacijskih tekem
29. 03. 2001 00.00
Nogometna reprezentanca Rusije je v kvalifikacijskem srečanju skupine 1, v kateri nastopa tudi Slovenija, za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2002 premagala Ferske otoke z 1:0 (1:0). Strelec edinega zadetka je bil Mostovoj v 19. minuti. Švica pa je v isti skupini visoko premagala Luksemburg s 5:0 (2:0). Za Švicarje je trikrat zadel Frei, po enkrat pa Lonfat in Chapuisat.
Turčija za nižjo inflacijo
19. 03. 2001 00.00
Turčija namerava kljub svoji gospodarski in finančni krizi precej znižati inflacijo. Mesečna stopnja inflacije naj bi tako ob koncu leta znašala nekaj nad dvema odstotkoma. Do leta 2002 pa namerava Turčija znižati letno stopnjo inflacije na približno 20 odstotkov, je danes povedal turški minister za gospodarstvo Kemal Dervis.
Slovenija premagala Turčija
18. 03. 2001 00.00
Slovenska vaterpolska reprezentanca je v zadnjem krogu kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu v Nici premagala Turčijo z 12:3 (4 :0, 3:0, 3:2, 2:1), a se kljub temu ni uvrstila na EP, saj je zasedla šele tretje mesto.
Slovenski vaterpolisti v Nici
16. 03. 2001 00.00
Slovenska vaterpolska reprezentanca bo danes začela kvalifikacije za uvrstitev na letošnje evropsko prvenstvo. Slovenija se za vozovnico v Budimpešto poteguje v Nici. Prvi nasprotnik izbrancev selektorja Ozrena Bonačiča bo domača Francija, ki je tudi neposredni tekmec za napredovanje. Poleg teh ekip bosta v Nici nastopila še Španija in Turčija.
Grizold o razmerah v JV Evropi
13. 03. 2001 00.00
Slovenski minister za obrambo Anton Grizold, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je z grškim ministrom za narodno obrambo Apostolosom Athanasiosom Tsohatzopoulosom pogovarjal o stabilnosti v JV Evropi, eskalaciji nasilja na meji med Kosovom in Makedonijo oz. ZRJ in Makedonijo, varnostnih razmerah na Bližnjem vzhodu in Kavkazu, sodelovanju med ministrstvoma in prizadevanjih Slovenije za članstvo v zvezi NATO in EU, katera Grčija v celoti podpira. Ministra sta podpisala tudi sporazum za sodelovanje v večnacionalnem centru za usposabljanje za mirovne operacije v Grčiji, ki predstavlja osnovo za udeležbo slovenskih častnikov kot vaditeljev oz. mentorjev pri izvajanju procesa usposabljanja. Omenjeni center je namreč eden od pomembnejših oz. bolj priznanih centrov v okviru držav članica zveze NATO. Slovenski obrambni minister je položil tudi venec na grob neznanega vojaka.
V Skopju srečanje devetih držav JV Evrope
23. 02. 2001 00.00
V Skopju je makedonski predsednik Boris Trajkovski danes odprl vrhunsko srečanje devetih držav JV Evrope in ga ocenil kot "korak v pravo smer" za sodelovanje med temi državami. Vrha Procesa za sodelovanje v JV Evropi (SEECP) se udeležujejo predsedniki držav in vlad oz. njihovi namestniki iz Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Makedonije, Romunije, Turčije in ZRJ. Glavne teme četrtega tovrstnega vrha v Skopju bodo gospodarsko sodelovanje in varnostne razmere na Balkanu.
Izžrebali rokometne pare za EP 2002
20. 02. 2001 00.00
Na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju so izžrebali pare odločilnih srečanj za nastop na evropskem prvenstvu na Švedskem leta 2002. Nastop na Švedskem so si že zagotovile Švedska, Rusija, Španija, Francija in Slovenija, pet najbolje uvrščenih reprezentanc z lanskega zaključnega turnirja na Hrvaškem.
Grška izjava o genocidu jezi Turke
11. 02. 2001 00.00
Turški predstavniki so se uradno pritožili o dekretu, ki so ga sprejeli v grškem parlamentu, ki obtožuje Turčijo genocida. Turški premier Bulent Ecevit upa, da ga grški predsednik ne bo podpisal. Grčija pa je izjavila, da gre za zgodovinska dejstva, kar naj ne bi zadevalo sedanjih dobrih odnosov. V dekretu piše, da je Turčija odgovorna za pomor ortodoksnih Grkov v Anatoliji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, med turško vojno za neodvisnost. Pripravo dokumenta je izglasoval grški parlament že pred dvema letoma, sedaj pa so ga podpisali ministri. Čaka le še na podpis predsednika. V izjavi piše tudi naj bi bil 14. september dan za komemoracijo žrtev genocida nad Grki iz leta 1922.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Oecalan svari pred spopadi
26. 01. 2001 00.00
Vodja prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulah Oecalan, ki so ga v Turčiji obsodili na smrt, je iz zapora opozoril pred novimi spopadi med pripadniki njegove stranke in turškimi silami, če se bo Turčija maščevala PKK. "Ne želimo nove vojne, toda če bomo napadeni, bomo izrabili pravico do samoobrambe," je preko svojih odvetnikov sporočil Oecalan.
Protiukrep Turčije po obsodbi genocida nad Armenci
23. 01. 2001 00.00
Turčija je v odgovor na odločitev francoskega parlamenta, ki je poboj Armencev leta 1915 obsodil kot genocid, razveljavila 149 milijonov dolarjev vreden posel o nakupu vohunskega satelita, ki je bil sklenjen s francoskim podjetjem Alcatel. To je danes v Ankari sporočil turški obrambni minister Sabahattin Cakmakoglu.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.
Slovenija nova članica Eurimages
01. 01. 2001 00.00
Z današnjim dnem je Slovenija postala 26. članica sklada Sveta Evrope za koprodukcijo, distribucijo in prikazovanje evropskih igranih in dokumentarnih filmov Eurimages. Slovenijo bo v upravnem odboru sklada Eurimages zastopal Igor Koršič. Odločitev o sprejetju Slovenije je soglasno sprejel upravni odbor sklada v Strasbourgu konec novembra. Slovenija pa je že leta 2000 vstopila v prvi projekt, ki se sofinancira s sredstvi Eurimagesa, mednarodno koprodukcijo Na nikogaršnjem ozemlju. Film bo premierno prikazan na filmskem festivalu v Benetkah.
Nove žrtve v turških zaporih
21. 12. 2000 00.00
V turškem zaporu Canakkale so danes v spopadih med policijo in zaporniki življenje izgubili še trije zaporniki, šestnajst pa je bilo ranjenih. S tem se je od torka, ko je turška policija začela oboroženo akcijo v 20 zaporih, število mrtvih povečalo na 22. Turški parlament je danes po vetu predsednika Ahmeta Necdeta Sezerja sprejel zakon o pomilostitvi v zaporih, s katerim nameravajo prepoloviti število zapornikov.
Evropsko sodišče o Ocalanovih pritožbah
15. 12. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da bo obravnavalo pritožbe, ki jih je proti Turčiji vložil na smrt obsojeni kurdski voditelj Abdullah Ocalan, so danes sporočili s Sveta Evrope, v okviru katerega deluje omenjeno sodišče.