Turčija
Turčija obsojena v Strasbourgu
10. 04. 2001 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je Turčijo obsodilo zaradi kršenja pravice do življenja, potem ko je leta 1994 med policijskim zaslišanjem v sumljivih okoliščinah umrl 22-letni Kurd. Mahmuta Tanlija iz vasi Ortulu na jugovzhodu Turčije so aretirali 27. junija 1994. Naslednji dan je bila njegova družina obveščena, da je Mahmut umrl zaradi kapi, uradna obdukcija pa je pokazala, da na njegovem telesu ni bilo vidnih znakov nasilja. Njegova družina je nasprotno trdila, da so bili na Mahmutovem telesu vidni znaki nasilja.
Protesti v Turčiji
08. 04. 2001 00.00
Turčija je zaradi hude gospodarske in finančne krize zaprosila za finančno pomoč skupino industrijsko najbolj razvitih držav G-7. Po pisanju turškega časnika Sabah je turški premier Bulent Ecevit v pismu, ki ga je naslovil na skupino G-7, navedel, da država za izhod iz gospodarske krize potrebuje 12 milijard dolarjev. Turčija naj bi od skupine G-7 dobila šest milijard dolarjev, 6,25 milijarde dolarjev pa naj bi dobila od Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Vendar je podpredsednik Svetovne banke za Evropo in Osrednjo Azijo Johannes Linn izjavil, da ni zelo verjetno, da bi Turčiji dali več kot 5 milijard dolarjev.
Izidi kvalifikacijskih tekem
29. 03. 2001 00.00
Nogometna reprezentanca Rusije je v kvalifikacijskem srečanju skupine 1, v kateri nastopa tudi Slovenija, za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2002 premagala Ferske otoke z 1:0 (1:0). Strelec edinega zadetka je bil Mostovoj v 19. minuti. Švica pa je v isti skupini visoko premagala Luksemburg s 5:0 (2:0). Za Švicarje je trikrat zadel Frei, po enkrat pa Lonfat in Chapuisat.
Turčija za nižjo inflacijo
19. 03. 2001 00.00
Turčija namerava kljub svoji gospodarski in finančni krizi precej znižati inflacijo. Mesečna stopnja inflacije naj bi tako ob koncu leta znašala nekaj nad dvema odstotkoma. Do leta 2002 pa namerava Turčija znižati letno stopnjo inflacije na približno 20 odstotkov, je danes povedal turški minister za gospodarstvo Kemal Dervis.
Slovenija premagala Turčija
18. 03. 2001 00.00
Slovenska vaterpolska reprezentanca je v zadnjem krogu kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu v Nici premagala Turčijo z 12:3 (4 :0, 3:0, 3:2, 2:1), a se kljub temu ni uvrstila na EP, saj je zasedla šele tretje mesto.
Slovenski vaterpolisti v Nici
16. 03. 2001 00.00
Slovenska vaterpolska reprezentanca bo danes začela kvalifikacije za uvrstitev na letošnje evropsko prvenstvo. Slovenija se za vozovnico v Budimpešto poteguje v Nici. Prvi nasprotnik izbrancev selektorja Ozrena Bonačiča bo domača Francija, ki je tudi neposredni tekmec za napredovanje. Poleg teh ekip bosta v Nici nastopila še Španija in Turčija.
Grizold o razmerah v JV Evropi
13. 03. 2001 00.00
Slovenski minister za obrambo Anton Grizold, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je z grškim ministrom za narodno obrambo Apostolosom Athanasiosom Tsohatzopoulosom pogovarjal o stabilnosti v JV Evropi, eskalaciji nasilja na meji med Kosovom in Makedonijo oz. ZRJ in Makedonijo, varnostnih razmerah na Bližnjem vzhodu in Kavkazu, sodelovanju med ministrstvoma in prizadevanjih Slovenije za članstvo v zvezi NATO in EU, katera Grčija v celoti podpira. Ministra sta podpisala tudi sporazum za sodelovanje v večnacionalnem centru za usposabljanje za mirovne operacije v Grčiji, ki predstavlja osnovo za udeležbo slovenskih častnikov kot vaditeljev oz. mentorjev pri izvajanju procesa usposabljanja. Omenjeni center je namreč eden od pomembnejših oz. bolj priznanih centrov v okviru držav članica zveze NATO. Slovenski obrambni minister je položil tudi venec na grob neznanega vojaka.
V Skopju srečanje devetih držav JV Evrope
23. 02. 2001 00.00
V Skopju je makedonski predsednik Boris Trajkovski danes odprl vrhunsko srečanje devetih držav JV Evrope in ga ocenil kot "korak v pravo smer" za sodelovanje med temi državami. Vrha Procesa za sodelovanje v JV Evropi (SEECP) se udeležujejo predsedniki držav in vlad oz. njihovi namestniki iz Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Makedonije, Romunije, Turčije in ZRJ. Glavne teme četrtega tovrstnega vrha v Skopju bodo gospodarsko sodelovanje in varnostne razmere na Balkanu.
Izžrebali rokometne pare za EP 2002
20. 02. 2001 00.00
Na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju so izžrebali pare odločilnih srečanj za nastop na evropskem prvenstvu na Švedskem leta 2002. Nastop na Švedskem so si že zagotovile Švedska, Rusija, Španija, Francija in Slovenija, pet najbolje uvrščenih reprezentanc z lanskega zaključnega turnirja na Hrvaškem.
Grška izjava o genocidu jezi Turke
11. 02. 2001 00.00
Turški predstavniki so se uradno pritožili o dekretu, ki so ga sprejeli v grškem parlamentu, ki obtožuje Turčijo genocida. Turški premier Bulent Ecevit upa, da ga grški predsednik ne bo podpisal. Grčija pa je izjavila, da gre za zgodovinska dejstva, kar naj ne bi zadevalo sedanjih dobrih odnosov. V dekretu piše, da je Turčija odgovorna za pomor ortodoksnih Grkov v Anatoliji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, med turško vojno za neodvisnost. Pripravo dokumenta je izglasoval grški parlament že pred dvema letoma, sedaj pa so ga podpisali ministri. Čaka le še na podpis predsednika. V izjavi piše tudi naj bi bil 14. september dan za komemoracijo žrtev genocida nad Grki iz leta 1922.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Oecalan svari pred spopadi
26. 01. 2001 00.00
Vodja prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulah Oecalan, ki so ga v Turčiji obsodili na smrt, je iz zapora opozoril pred novimi spopadi med pripadniki njegove stranke in turškimi silami, če se bo Turčija maščevala PKK. "Ne želimo nove vojne, toda če bomo napadeni, bomo izrabili pravico do samoobrambe," je preko svojih odvetnikov sporočil Oecalan.
Protiukrep Turčije po obsodbi genocida nad Armenci
23. 01. 2001 00.00
Turčija je v odgovor na odločitev francoskega parlamenta, ki je poboj Armencev leta 1915 obsodil kot genocid, razveljavila 149 milijonov dolarjev vreden posel o nakupu vohunskega satelita, ki je bil sklenjen s francoskim podjetjem Alcatel. To je danes v Ankari sporočil turški obrambni minister Sabahattin Cakmakoglu.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.
Slovenija nova članica Eurimages
01. 01. 2001 00.00
Z današnjim dnem je Slovenija postala 26. članica sklada Sveta Evrope za koprodukcijo, distribucijo in prikazovanje evropskih igranih in dokumentarnih filmov Eurimages. Slovenijo bo v upravnem odboru sklada Eurimages zastopal Igor Koršič. Odločitev o sprejetju Slovenije je soglasno sprejel upravni odbor sklada v Strasbourgu konec novembra. Slovenija pa je že leta 2000 vstopila v prvi projekt, ki se sofinancira s sredstvi Eurimagesa, mednarodno koprodukcijo Na nikogaršnjem ozemlju. Film bo premierno prikazan na filmskem festivalu v Benetkah.
Nove žrtve v turških zaporih
21. 12. 2000 00.00
V turškem zaporu Canakkale so danes v spopadih med policijo in zaporniki življenje izgubili še trije zaporniki, šestnajst pa je bilo ranjenih. S tem se je od torka, ko je turška policija začela oboroženo akcijo v 20 zaporih, število mrtvih povečalo na 22. Turški parlament je danes po vetu predsednika Ahmeta Necdeta Sezerja sprejel zakon o pomilostitvi v zaporih, s katerim nameravajo prepoloviti število zapornikov.
Evropsko sodišče o Ocalanovih pritožbah
15. 12. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da bo obravnavalo pritožbe, ki jih je proti Turčiji vložil na smrt obsojeni kurdski voditelj Abdullah Ocalan, so danes sporočili s Sveta Evrope, v okviru katerega deluje omenjeno sodišče.
Bolezen norih krav v Ukrajini
07. 12. 2000 00.00
Na zahodu Ukrajine so odkrili dve kravi, ki sta poginili za posledicami bolezni norih krav, zato je ministrstvo za izredne razmere izoliralo 150 krav iz istega čreda. Ministrstvo je tudi sporočilo, da so sprejeli ukrepe za preprečitev širjenja bolezni, pregledali pa so tudi delavce, ki so bili v stiku z obolelimi kravami.
Konferenca držav članic EU
15. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu se je začela dvodnevna ministrska konferenca držav članic EU in desetih sredozemskih držav. Konference se v znak protesta zaradi udeležbe Izraela nista udeležila zunanja ministra Sirije in Libanona, nepričakovano pa na srečanju kot opazovalka sodeluje tudi Libija. EU je pred začetkom konference sredozemskim državam odobrila nov paket pomoči MEDA II v višini 5,35 milijarde evrov za obdobje od leta 2000 do 2006.
OIK "vabi" k bojkotu Izraela
13. 11. 2000 00.00
Arabski voditelji so se zbrali v katarski prestolnici Doha na vrhunskem srečanju Organizacije islamske konference (OIK). Srečanje je odprl iranski predsednik Mohamad Hatami, ki predseduje OIK, uvodnega zasedanja pa se je udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan. Vrhunskega srečanja OIK se udeležujejo predstavniki 56 držav, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in maroški kralj Mohamed VI. pa nista prispela v Doho. Glavna tema prvega dneva zasedanja je bila nasilje na palestinskih ozemljih, ki je doslej zahtevalo že 210 življenj. Zunanji ministri članic OIK, ki predstavljajo okoli 1,2 milijarde muslimanov so pripravili osnutek resolucije, v kateri pozivajo k prekinitvi odnosov z Izraelom zaradi nasilja nad Palestinci. Hatami je v svojem nastopu predstavil mirovni načrt za Bližnji vzhod v štirih točkah, ki predvideva ustanovitev večverske države v Palestini. Srečanja se je udeležil tudi palestinski predsednik Jaser Arafat, ki je izjavil, da je odpor Palestincev odpor za svobodo in neodvisnost od okov okupatorja. "Palestinsko ljudstvo se zaveda pomembnosti take odločitve in nujnosti žrtev na tej poti." je še dejal Arafat. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem nagovoru pozval voditelje k strpnosti, proti sovraštvu in nasilju.
Turški popisovalci oživljali mrtve
05. 11. 2000 00.00
Turški popisovalci so med nedavnim popisom prebivalstva oživili kar nekaj mrtvih ljudi, samo zato, da bi zaslužili več denarja, piše turški dnevnik Hurriyet. Kot je z žalostjo potrdil direktor Inštituta za državno statistiko Sefik Yildizeli, so številni popisovalci v popis dodajali imena že umrlih oseb, ki so jih prebrali na nagrobnih kamnih na pokopališčih. Po Yildizelijevih besedah je do takšnih primerov prihajalo zato, ker so dobile občine 36 ameriških dolarjev na vsakega popisanega prebivalca. Dogajalo se je, da se je število prebivalstva na nekem območju podvojilo, je še dodal direktor Inštituta za državno statistiko in napovedal, da bo inštitut natančno preučil številke iz tistih območij, kjer se je število prebivalstva od zadnjega popisa drastično spremenilo. Popis prebivalstva iz leta 1997 je sicer pokazal, da ima Turčija 62,6 milijona prebivalcev, vendar pa so se že takrat pojavile obtožbe v zvezi z napačnim popisovanjem.
Janez Potočnik o raziskavi Eurobarometer
27. 10. 2000 00.00
Rezultati ankete Eurobarometer so pričakovani in podobni rezultatom dosedanjih anket, je v današnji izjavi ocenil vodja slovenskih pogajalcev za EU in v. d. službe vlade za evropske zadeve Janez Potočnik. Kot je pojasnil, je Slovenija majhna in mlada država, slabo razpoznavna na evropskem zemljevidu, ki jo veliko ljudi v tujini še vedno pogosto zamenjuje s Slovaško ali pa jo uvršča v krog držav bivše Jugoslavije, ki so bile vključene v vojne grozote. Po njegovem mnenju bi članstvo Slovenije v EU močno pripomoglo k izboljšanju predstave o Sloveniji. Potočnik je ob tem poudaril, da je slika o Sloveniji v državnih administracijah vseh držav članic povsem drugačna kot med naključno izbranimi državljani, ki jih raziskava zajema, saj te po njegovih besedah natančno spremljajo in tudi cenijo naše dosežke, vse pa se tudi strinjajo, da Slovenija prav gotovo sodi v prvi krog širitve EU. Pojasnil je še, da je sprememba predstave o naši državi zahtevna naloga, ki je ni mogoče uresničiti preko noči. Problem v Sloveniji ni neznan, meni Potočnik. Z njim in njegovo razširitvijo se v Sloveniji na strokovni ravni ukvarja urad vlade za informiranje, v zadnjem času pa so se z njim začele intenzivno ukvarjati tudi ustrezne institucije v EU, je v zvezi z rezultati raziskave Eurobarometer še povedal Potočnik. Včeraj objavljena redna polletna javnomnenjska raziskava o odnosu unijinih državljanov do EU Eurobarometer je znova pokazala, da slovensko članstvo v uniji med prebivalci petnajsterice uživa nizko podporo. Slovenija si med trinajstimi kandidatkami po podpori deli predzadnje mesto z Romunijo, za njima je le Turčija. Članstvo Slovenije je podprlo 34 odstotkov vprašanih, toliko kot članstvo Romunije, nasprotovalo pa mu je 40 odstotkov vprašanih, za dva odstotka manj kot romunskemu.
Ženske v parlamentu
25. 10. 2000 00.00
V novoizvoljenem 90-članskem parlamentu bo naslednja štiri leta sedelo 12 poslank, 5 več kot v prejšnjem sklicu, a še vedno precej manj kot v državah članicah Evropske unije. Zato na Uradu za žensko politiko pripravljajo konkretne zakonske predloge, kako delež žensk v politiki približati Evropi.
Grčija zahteva končanje vojaških vaj
21. 10. 2000 00.00
Grčija je danes prekinila sodelovanje na zavezniških vojaških vajah Destined Glory-2000 v Turčiji in zahtevala njihovo prekinitev zaradi "nesprejemljivega obnašanja" Turčije, je sporočil grški zunanji minister Akis Cohazopulos.
Vrbanič priboril prvo zmago za Slovenijo
14. 10. 2000 00.00
Edino zmago na svetovnem prvenstvu v karateju je za Slovence v borbah kategorije do 60 kilogramov priboril Damir Vrbanič, ki je v prvem krogu premagal Venezuelca Yepeza. V ekipnih borbah je Slovenija v postavi Jančič, Končina, Kajtna, Koželj in Zarič izpadla že v prvem krogu, izgubila je proti Senegalu. V prvem krogu sta izpadla tudi slovenska predstavnika v katah Gregor Krebs in Špela Muha.
Izidi nogometnih kvalifikacij
07. 10. 2000 00.00
Izidi nogometnih kvalifikacij:
Državni sekretar obrambnega ministrstva v Bolgariji
28. 09. 2000 00.00
Državni sekretar ministrstva za obrambo Dušan Mikuš se te dni udeležuje mednarodne vojaške štabne vaje Seven Stars 2000, ki poteka od 15. do 30. septembra v Bolgariji. Gre za prvo štabno vajo večnacionalne brigade SEEBRIG (South Eastern Europe Brigade) v okviru pobude vojaškega sodelovanja držav jugovzhodne Evrope. Mikuš si je v Bolgariji ogledal tudi mednarodno vajo Blue Danube, reševalno vajo v primeru poplav in potresov, so sporočili z ministrstva za obrambo.
Ciper obtožuje Turčijo
20. 09. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je danes začelo zasedanje v meddržavnem procesu, v katerem Ciper obtožuje Turčijo kršenja človekovih pravic. Predsednik sodišča Luzius Wildhaber se je skupaj z 20 evropskimi sodniki odločil, da bo zasedanje kljub odsotnosti obtožene strani, turške vlade, potekalo, saj se ga udeležuje delegacija desetih odvetnikov in svetovalcev ciprskih Grkov ter nikozijske vlade.
Slovenija - Grčija 84:71
04. 08. 2000 08.37
Slovenska moška košarkarska reprezentanca do 20 let se je na evropskem prvenstvu na Ohridu uvrstila v polfinale. V četrtfinalu je bila s 84:71 boljša od Grčije.
Umrla je najstarejša Turkinja
14. 07. 2000 07.45
Najstarejša Turkinja, ki je doživela 118 let, je nedavno umrla. Fatma Karaca se je rodila leta 1882 v Grčiji in od leta 1921 z družino živela v kraju Kircasalih v bližini Edirne v Trakiji. Razen prehladov in slabega vida mati treh otrok in babica devetih vnukov ni imela v svojem življenju nobenih drugih zdravstvenih težav. Nekoč je izjavila, da ljubi vročino in da bi rada umrla poleti. Ta želja se ji je tudi uresničila: Turčija trenutno doživlja eno izmed najbolj vročih poletij zadnjih let.