Ustava
US zavrnilo Merlovo pobudo
17. 04. 2001 00.00
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo poslanca LDS Aleksandra Merla za začetek postopka za oceno ustavnosti 12. in 13. člena zakona o poslancih (ZPos) in 5. člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcijo s pridobitno dejavnostjo (ZNJOF). Merlo je v pobudi navajal, da je zaradi nejasnih zakonskih določb ogrožena njegova funkcija poslanca v državnem zboru oz. mu je onemogočeno opravljanje dela direktorja bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo v Postojni.
Sprejeli besedilo Vatikanskega sporazuma
13. 04. 2001 00.00
Vlada je po nekajtedenskih koalicijskih pogajanjih sprejela pogajalska izhodišča za sklenitev Vatikanskega sporazuma. Besedilu sporazuma, s katerim naj bi uredili pravni položaj Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, nasprotuje Združena lista, saj naj bi bila nekatera določila sporazuma pravno premalo natančno definirana in dajejo cerkvi preširoka pooblastila.
Chirac ne bo pričal
28. 03. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac ne bo nastopil kot priča v preiskavi glede najnovejše afere o nezakonitem financiranju svoje stranke , saj ustava ne dovoljuje, da bi bil predsednik države vključen v sodni postopek. Urad predsednika države je sicer potrdil, da je preiskovalni sodnik predsednika povabil kot pričo.
Poročilo State Departmenta o Sloveniji
27. 02. 2001 00.00
Ameriško zunanje ministrstvo je v svetovnem Poročilu o položaju človekovih pravic za leto 2000 Sloveniji podobno kakor pretekla leta namenilo majhno pozornost. Ugotovitve in pripombe State Departmenta glede Slovenije obsegajo skupaj z uvodom le sedem strani, ki jih je moč najti na spletni strani www.state.gov. Mnenje o Sloveniji je predvsem pozitivno, kljub temu pa so izpostavljene nekatere pomanjkljivosti, predvsem glede nasilja nad ženskami, podeljevanjem državljanstva, počasne denacionalizacije in po novem tudi trgovanja z ljudmi. State Department pri slednjem ugotavlja, da je zanimanje policije za ta problem omejeno, vlada pa nima programov za preprečevanje trgovanja z ljudmi ali pomoč žrtvam, prav tako pa ni nevladne organizacije, ki bi se ukvarjala posebej s tem.
Zavržena pobuda za oceno ustavnosti
20. 02. 2001 00.00
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mirana Ivana Kneza iz Ljubljane na seji dne 1. februarja sklenilo, da se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti poročila o izidu rednih volitev poslancev v državni zbor zavrže. Poleg tega so se ustavni sodniki odločili zavreči tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sklepa o potrditvi mandata vsem poslancem DZ, izvoljenim na volitvah lanskega 15. oktobra.
Vojvodina je za večjo avtonomijo
13. 02. 2001 00.00
Po mnenju predsednika skupščine Vojvodine Nenada Čanka bi morala imeti Vojvodina tudi določene pristojnosti na področju zunanje politike oziroma diplomacije, v sinočnjem pogovoru za Televizijo Črna gora pa je dejal, da je veljavna ustava Republike Srbije za Vojvodino in Kosovo "okupacijska", ker je ukinila avtonomijo obeh pokrajin. Po pisanju Glasa javnosti bo Čanak danes odpotoval na večdnevni obisk v ZDA, kjer naj bi se srečal z "visokimi predstavniki ameriške administracije".
Nova ustava države Vatikan
01. 02. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je danes razglasil nov temeljni zakon mestne države Vatikan, ki je nadomestil starega iz leta 1929. V novem zakonu, ki ima značaj ustave, so sistematično zbrane različne spremembe zakona iz leta 1929. Novi zakon odpravlja vse točke, ki so v nasprotju z novimi normami.
Redna seja DZ
25. 01. 2001 00.00
Državni zbor bo drugo redno sejo predvidoma začel s poslanskimi vprašanji in pobudami. Tako bo na prva tri opozicijska vprašanja odgovoril premier Janez Drnovšek. Prva vsebinska točka zasedanja naj bi bila odločanja o predlogih predsednika države za kandidate za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice.
Daytonski sprazum pod vprašajem
13. 01. 2001 00.00
Iz urada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice so sporočili, da ponovno odprtje urada haaškega sodišča za vojne zločine v Beogradu še ne pomeni, da ZRJ tudi avtomatično sprejema vse zahteve tega sodišča. V uradnem sporočilu so zapisali, da ustava ZRJ ne dopušča izročitve jugoslovanskih državljanov "tujim sodiščem" in da so "novice o možnih izročitvah povsem brez podlage." Pod vprašaj so postavili tudi Daytonski sporazum, ker ga jugoslovanska skupščina ni ratificirala, podpisal pa ga je tedanji predsednik Srbije Slobodan Milošević in ne predsednik jugoslovanske vlade, v čigar pristojnosti je podpisovanje mednarodnih pogodb.
Illy o slovenski manjšini
27. 12. 2000 00.00
Tržaški župan Ricardo Illy, ki se mu bo spomladi prihodnje leto iztekel drugi županski mandat, je za včerajšnjo izdajo Primorskega dnevnika med drugim spregovoril tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji. Poudaril je, da mora Italija slovenski manjšini zagotoviti osnovne pravice, kot so te že zagotovljene italijanski manjšini v Sloveniji.
Na potezi je vrhovno sodišče ZDA
01. 12. 2000 00.00
Devetčlansko vrhovno sodišče ZDA bo morda že danes v Washingtonu odločilo, ali je državno vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji odvetnikov demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi.
SIM proti ukinitvi komisije za Slovence po svetu
30. 11. 2000 00.00
Slovenska izseljenska matica (SIM) nasprotuje ukinitvi komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu. Ukinitev komisije bi razumeli kot izraz brezbrižnosti slovenske države do članov naroda, ki ne žive v domovini, je danes v sporočilu zapisal predsednik SIM Anton Bebler.
Napeto med volitvami na Haitiju
26. 11. 2000 00.00
Na Haitiju danes v zelo napetem ozračju potekajo predsedniške volitve. Po ocenah poznavalcev ima največ možnosti za zmago Jean-Bertrand Aristide, prvi haitijski predsednik, ki je bil pred desetimi leti izvoljen na svobodnih volitvah. Aristida so strmoglavili z državnim udarom leta 1991, oblast pa je ponovno prevzel po ameriškem vojaškem posredovanju leta 1994, ker pa ustava ne omogoča dveh zaporednih mandatov je dve leti zatem odstopil.
Omizje o pomenu ustavnega sodišča
19. 11. 2000 00.00
V okviru izobraževalnega seminarja s temo Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt, ki ga je na Bledu pripravilo Akademsko društvo pravnik pri ljubljanski pravni fakulteti, so danes slovenski vrhunski ustavno-pravni strokovnjaki, med drugim Ciril Ribičič, Peter Jambrek, Matevž Krivic in Lojze Ude, spregovorili o aktualnih temah ustavnega prava v Sloveniji. Osrednjo pozornost so namenili pričakovanim spremembam ustave v zvezi z volilnim sistemom in imenovanjem vlade ter regionalizacijo Slovenije. Prav tako so spregovorili o že sprejetih spremembah ustave v delu, ki govori o volilnem sistemu. Pravni strokovnjaki so govorili tudi o vprašanju referendumov, so sporočili organizatorji.
Omizje o pomenu ustavnega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Akademsko društvo pravnik je na Bledu pripravilo tridnevni izobraževalni seminar z naslovom Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Kučan pripravil sprejem
08. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je ob 25. obletnici podpisa Osimskih sporazumov pripravil sprejem. Med povabljenimi so bili tudi slovenski predstavniki, ki so pred četrt stoletja sodelovali pri pripravi teh sporazumov med takratno SFRJ in Italijo. Ob tej priložnosti je predsednik menil, da so Osimski sporazumi, ki jih je Slovenija nasledila, ustava odnosov med Slovenijo in Italijo, njihovim tvorcem pa se je zahvalil v imenu kasnejših rodov Slovencev.
Picula o odnosih s Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Odnosi s Slovenijo in reševanje vseh odprtih vprašanj med državama so med prvimi in najpomembnejšimi prednostnimi nalogami hrvaške zunanje politike, je danes, ko je govoril o odnosih med sosedami, izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula na zasedanju parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ob tem je poudaril, da imata državi skupne evropske ambicije. V zvezi z odprtimi vprašanji med državama, pa je Picula menil, da se je naprej potrebno lotiti lažjih, nato pa težjih vprašanj. Tako bi po njegovem mnenju bilo potrebno najprej rešiti vprašanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke in Jedrske elektrarne Krško, nato pa tudi vprašanje Piranskega zaliva.
Pričetek 35. Borštnikovega srečanja
13. 10. 2000 00.00
Nocoj se v Mariboru začenja 35. Borštnikovo srečanje. Novi strokovni selektor Borštnikovega srečanja Jernej Novak je odločil, da si uvrstitev v tekmovalni program zasluži kar dvanajst predstav, hkrati pa je dosledno prekinil izbiro po principu uravnilovke. Tako ne bomo več gledali povprečnih predstav samo zato, ker je treba upoštevati vsa slovenska gledališča. A prav zaradi te doslednosti je morda še bolj smiselno, da je Borštnikovo srečanje v Mariboru, saj je namreč kar polovica od dvanajstih tekmovalnih predstav iz enega samega gledališča, ljubljanske Drame. Pogumna in z imanentno gledališkega stališča povsem argumentirana poteza. A če bi te tekmovalne predstave odigrali kar v Ljubljani, najbrž kar na domačem odru, bi pač mirno izzvenele kot še ena repriza. Hkrati z razširitvijo tekmovalnega programa je bil deležen sprememb spremljevalni. Predstav slovenskih profesionalnih gledališč skoraj ni, precej je off-gledališč, predvsem pa bomo lahko videli kar nekaj tujih gledališč. Slednje je še najbolj dobrodošlo. Letos bo srečanje, vsaj po številu predstav, že pošteno mednarodno. Ob vsem samoumevnem presežnem pomenu mednarodne udeležbe pa dajejo gostovanja vsaj malo upanja, da si bo prišlo predstave ogledati še kaj gledaliških ljudi iz prestolnice, ki jim še ena, četudi slavnostna uprizoritev katerega od domačih gledališč ni dovolj velik izziv za obisk srečanja.
Kouchner zaskrbljen za prihodnost ZRJ
10. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v pogovoru za francosko televizijo TF1 dejal, da jugoslovanska ustava ne dopušča neodvisnosti Kosova in Črne gore. Po besedah Koštunice se morajo "vsi, ki upajo in sanjajo o neodvisnosti, denimo albanski separatisti", zavedati, da je to nemogoče, ker resolucija 1244 VS ZN zagotavlja ozemeljsko celovitost ZRJ. "Kosovsko vprašanje je treba rešiti v okviru te resolucije in ne glede na želje nekaterih albanskih voditeljev, ki so usmerjeni separatistično," je opozoril Koštunica. Srbska tiskovna agencija Beta pa je poročala, da so v sporočilu iz Koštuničevega urada odločno zanikali včerajšnje trditve tiskovne predstavnice misije ZN na Kosovu (UNMIK), da je Koštunica civilnega upravitelja ZN na Kosovu Bernarda Kouchnerja povabil, naj obišče Beograd. "Predsednk ZRJ in njegovi sodelavci niso imeli nobenih pogovorov s predstavniki UNMIK in jih tudi nimajo v načrtu za bližnjo prihodnost," so sporočili. Vnovič so še opozorili, da si je Koštunica od vsega začetka prizadeval za dosledno uresničevanje resolucije VS ZN o Kosovu.
Odstopil Momir Bulatović
09. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski premier Momir Bulatović je danes odstopil. Njegov odstop pomeni tudi razpustitev jugoslovanske zvezne vlade.
Vmešavanja vojske ne bo
06. 10. 2000 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske po današnji večurni seji sicer ni izdal napovedanega sporočila za javnost, kot pa je poročala tiskovna agencija Tanjug, sklicujoč se na vire blizu vojski, se ta ne bo vmešala v dogajanje in bo delovala v skladu s pooblastili, ki ji jih nalaga ustava, kar je že večkrat zagotovila.
Zamejci znova za varstvo manjšine v Italiji
02. 10. 2000 00.00
Udeleženci rednega mesečnega protestnega zborovanja družbeno političnega društva Edinost so včeraj v Trstu podpisali dve protestni pismi, v katerih opozarjajo, da osnutka zakona za varstvo slovenske manjšine v Italiji ni na dnevnem redu tudi na jutrišnji seji italijanskega senata. Prvo so poslali predsedniku senata in predsedniku 1. in 7. stalne komisije senata, drugo pa so naslovili na predsedstvo EU, na predsednico Evropskega parlamenta, na predsednika Evropske komisije in na predsednika Republike Italije.
HDZ zahtevala razpis novih volitev
30. 09. 2000 00.00
Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.
Vprašanje verskih svoboščin
06. 09. 2000 00.00
Vatikan je izdal izjavo Dominus Jesus, kjer je zapisano, da je katoliška cerkev edina Kristusova cerkev. Dokument je podpisal papež Janez Pavel II. Izjava pa je povzročila precej prahu med evropskimi tiskanimi mediji.
Za referendum 57 odstotkov Nemcev
06. 09. 2000 00.00
Večina Nemcev je za referendum, na katerem bi odločali o sprejemu novih članic v Evropsko unijo, kaže anketa nemškega časopisa Die Woche. V raziskavi, ki je zajela 1000 ljudi, je 57 odstotkov vprašanih podprlo zamisel, da bi se o vstopu vzhodnoevropskih držav v EU izrekli na referendumu, 35 odstotkov vprašanih pa je temu nasprotovalo. Kot je znano, nemška ustava ne omogoča referenduma. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je za Die Woche izjavil, da lahko vsaka država članica EU sama odloči, kako bo ratificirala širitvene sporazume
Verheugen pojasnil sporne izjave
04. 09. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v sinočnjem pogovoru za nemško televizijo ARD pojasnil svoje sporne izjave o referendumu v Nemčiji, na katerem bi se izrekli o sprejemu novih držav v EU.
Srečanje zunanjih ministrov EU
03. 09. 2000 00.00
Zunanji ministri držav članic Evropske unije (EU) na neformalnem srečanju v francoskem Evianu danes razpravljajo o prihodnosti Evrope z ozirom na načrtovane institucionalne reforme, s katerimi se bo povezava pripravila na širitev. Razpravo o evropski prihodnosti sta z nizom predlogov pred meseci sprožila nemški zunanji minister Joschka Fischer in francoski predsednik Jacques Chirac.
Chirac za evropsko ustavo
29. 08. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je na letni konferenci francoskih veleposlanikov v Parizu ponovil svojo zahtevo, da bi Evropska unija sprejela ustavo. "Po francoskem predsedovanju Evropski uniji bi morali razmisliti o temeljnem besedilu, ki bi kasneje postalo prva evropska ustava," je poudaril Chirac.
Imenovan začasni zunanji minister
10. 08. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes ministra za notranjo varnost Šloma Ben Amija začasno imenoval za zunanjega ministra, je sporočil predstavnik vlade. S položaja zunanjega ministra je 2. avgusta odstopil David Levi iz protesta proti Baraku, ki naj bi Palestincem na pogajanjih v Camp Davidu preveč popuščal. Šlomo Ben Ami v laburistični stranki velja za zmernega politika. Doslej je položaj zunanjega ministra opravljal Barak, ki bi sicer za imenovanje ministra moral sklicati sejo parlamenta, a je ta trenutno na počitnicah.