Ustava
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Kučan pripravil sprejem
08. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je ob 25. obletnici podpisa Osimskih sporazumov pripravil sprejem. Med povabljenimi so bili tudi slovenski predstavniki, ki so pred četrt stoletja sodelovali pri pripravi teh sporazumov med takratno SFRJ in Italijo. Ob tej priložnosti je predsednik menil, da so Osimski sporazumi, ki jih je Slovenija nasledila, ustava odnosov med Slovenijo in Italijo, njihovim tvorcem pa se je zahvalil v imenu kasnejših rodov Slovencev.
Picula o odnosih s Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Odnosi s Slovenijo in reševanje vseh odprtih vprašanj med državama so med prvimi in najpomembnejšimi prednostnimi nalogami hrvaške zunanje politike, je danes, ko je govoril o odnosih med sosedami, izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula na zasedanju parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ob tem je poudaril, da imata državi skupne evropske ambicije. V zvezi z odprtimi vprašanji med državama, pa je Picula menil, da se je naprej potrebno lotiti lažjih, nato pa težjih vprašanj. Tako bi po njegovem mnenju bilo potrebno najprej rešiti vprašanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke in Jedrske elektrarne Krško, nato pa tudi vprašanje Piranskega zaliva.
Pričetek 35. Borštnikovega srečanja
13. 10. 2000 00.00
Nocoj se v Mariboru začenja 35. Borštnikovo srečanje. Novi strokovni selektor Borštnikovega srečanja Jernej Novak je odločil, da si uvrstitev v tekmovalni program zasluži kar dvanajst predstav, hkrati pa je dosledno prekinil izbiro po principu uravnilovke. Tako ne bomo več gledali povprečnih predstav samo zato, ker je treba upoštevati vsa slovenska gledališča. A prav zaradi te doslednosti je morda še bolj smiselno, da je Borštnikovo srečanje v Mariboru, saj je namreč kar polovica od dvanajstih tekmovalnih predstav iz enega samega gledališča, ljubljanske Drame. Pogumna in z imanentno gledališkega stališča povsem argumentirana poteza. A če bi te tekmovalne predstave odigrali kar v Ljubljani, najbrž kar na domačem odru, bi pač mirno izzvenele kot še ena repriza. Hkrati z razširitvijo tekmovalnega programa je bil deležen sprememb spremljevalni. Predstav slovenskih profesionalnih gledališč skoraj ni, precej je off-gledališč, predvsem pa bomo lahko videli kar nekaj tujih gledališč. Slednje je še najbolj dobrodošlo. Letos bo srečanje, vsaj po številu predstav, že pošteno mednarodno. Ob vsem samoumevnem presežnem pomenu mednarodne udeležbe pa dajejo gostovanja vsaj malo upanja, da si bo prišlo predstave ogledati še kaj gledaliških ljudi iz prestolnice, ki jim še ena, četudi slavnostna uprizoritev katerega od domačih gledališč ni dovolj velik izziv za obisk srečanja.
Kouchner zaskrbljen za prihodnost ZRJ
10. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v pogovoru za francosko televizijo TF1 dejal, da jugoslovanska ustava ne dopušča neodvisnosti Kosova in Črne gore. Po besedah Koštunice se morajo "vsi, ki upajo in sanjajo o neodvisnosti, denimo albanski separatisti", zavedati, da je to nemogoče, ker resolucija 1244 VS ZN zagotavlja ozemeljsko celovitost ZRJ. "Kosovsko vprašanje je treba rešiti v okviru te resolucije in ne glede na želje nekaterih albanskih voditeljev, ki so usmerjeni separatistično," je opozoril Koštunica. Srbska tiskovna agencija Beta pa je poročala, da so v sporočilu iz Koštuničevega urada odločno zanikali včerajšnje trditve tiskovne predstavnice misije ZN na Kosovu (UNMIK), da je Koštunica civilnega upravitelja ZN na Kosovu Bernarda Kouchnerja povabil, naj obišče Beograd. "Predsednk ZRJ in njegovi sodelavci niso imeli nobenih pogovorov s predstavniki UNMIK in jih tudi nimajo v načrtu za bližnjo prihodnost," so sporočili. Vnovič so še opozorili, da si je Koštunica od vsega začetka prizadeval za dosledno uresničevanje resolucije VS ZN o Kosovu.
Odstopil Momir Bulatović
09. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski premier Momir Bulatović je danes odstopil. Njegov odstop pomeni tudi razpustitev jugoslovanske zvezne vlade.
Vmešavanja vojske ne bo
06. 10. 2000 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske po današnji večurni seji sicer ni izdal napovedanega sporočila za javnost, kot pa je poročala tiskovna agencija Tanjug, sklicujoč se na vire blizu vojski, se ta ne bo vmešala v dogajanje in bo delovala v skladu s pooblastili, ki ji jih nalaga ustava, kar je že večkrat zagotovila.
Zamejci znova za varstvo manjšine v Italiji
02. 10. 2000 00.00
Udeleženci rednega mesečnega protestnega zborovanja družbeno političnega društva Edinost so včeraj v Trstu podpisali dve protestni pismi, v katerih opozarjajo, da osnutka zakona za varstvo slovenske manjšine v Italiji ni na dnevnem redu tudi na jutrišnji seji italijanskega senata. Prvo so poslali predsedniku senata in predsedniku 1. in 7. stalne komisije senata, drugo pa so naslovili na predsedstvo EU, na predsednico Evropskega parlamenta, na predsednika Evropske komisije in na predsednika Republike Italije.
HDZ zahtevala razpis novih volitev
30. 09. 2000 00.00
Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.
Za referendum 57 odstotkov Nemcev
06. 09. 2000 00.00
Večina Nemcev je za referendum, na katerem bi odločali o sprejemu novih članic v Evropsko unijo, kaže anketa nemškega časopisa Die Woche. V raziskavi, ki je zajela 1000 ljudi, je 57 odstotkov vprašanih podprlo zamisel, da bi se o vstopu vzhodnoevropskih držav v EU izrekli na referendumu, 35 odstotkov vprašanih pa je temu nasprotovalo. Kot je znano, nemška ustava ne omogoča referenduma. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je za Die Woche izjavil, da lahko vsaka država članica EU sama odloči, kako bo ratificirala širitvene sporazume
Vprašanje verskih svoboščin
06. 09. 2000 00.00
Vatikan je izdal izjavo Dominus Jesus, kjer je zapisano, da je katoliška cerkev edina Kristusova cerkev. Dokument je podpisal papež Janez Pavel II. Izjava pa je povzročila precej prahu med evropskimi tiskanimi mediji.
Verheugen pojasnil sporne izjave
04. 09. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v sinočnjem pogovoru za nemško televizijo ARD pojasnil svoje sporne izjave o referendumu v Nemčiji, na katerem bi se izrekli o sprejemu novih držav v EU.
Srečanje zunanjih ministrov EU
03. 09. 2000 00.00
Zunanji ministri držav članic Evropske unije (EU) na neformalnem srečanju v francoskem Evianu danes razpravljajo o prihodnosti Evrope z ozirom na načrtovane institucionalne reforme, s katerimi se bo povezava pripravila na širitev. Razpravo o evropski prihodnosti sta z nizom predlogov pred meseci sprožila nemški zunanji minister Joschka Fischer in francoski predsednik Jacques Chirac.
Chirac za evropsko ustavo
29. 08. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je na letni konferenci francoskih veleposlanikov v Parizu ponovil svojo zahtevo, da bi Evropska unija sprejela ustavo. "Po francoskem predsedovanju Evropski uniji bi morali razmisliti o temeljnem besedilu, ki bi kasneje postalo prva evropska ustava," je poudaril Chirac.
Imenovan začasni zunanji minister
10. 08. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes ministra za notranjo varnost Šloma Ben Amija začasno imenoval za zunanjega ministra, je sporočil predstavnik vlade. S položaja zunanjega ministra je 2. avgusta odstopil David Levi iz protesta proti Baraku, ki naj bi Palestincem na pogajanjih v Camp Davidu preveč popuščal. Šlomo Ben Ami v laburistični stranki velja za zmernega politika. Doslej je položaj zunanjega ministra opravljal Barak, ki bi sicer za imenovanje ministra moral sklicati sejo parlamenta, a je ta trenutno na počitnicah.
Nemška vlada za prepoved NPD
05. 08. 2000 13.20
Predstavnik nemške vlade Uwe-Karsten Heye je včeraj izjavil, da bodo preiskali razloge za prepoved skrajno desne National-demokratične stranke. Dejal je, da bo vlada čimprej organizirala skupni forum s predstavniki iz 16 nemških federativnih držav. Zahtevo po prepovedi je izrazil v začetku tedna konzervativni notranji minister dežele Bavarske Guenther Beckstein, ki je dejal da NPD promovira neonacizem in da predstavlja nevarnost za nemško demokracijo. Zahteva je posledica razmislekov v medjijih po eksploziji v Duesseldorf, v kateri je bilo ranjenih 10 tujih delavcev, med njimi tudi šest Židov. Nemška ustava omogoča prepoved strank in organizacij, ki ogrožajo demokratični red. Zahodna Nemčija je tako leta 1956 prepovedala Komunistično stranko, v zadnjem času pa neko manjšo neonacistično stranko.
Zagožen in Janša o odločitvi v DZ
14. 07. 2000 08.50
Predsednika vladnih strank Franc Zagožen (SLS+SKD Slovenske ljudske stranke) in Janez Janša (SDS) sta sinoči v Odmevih na TV Slovenija odgovorila na vprašanje, ali današnja podpora združene stranke predlogu za začetek postopka za spremembo ustave pomeni razpad Koalicije Slovenija ali ne. Medtem ko je Zagožen cenil, da je bila včeraj sprejeta zgolj odločitev za začetek včeraj po njegovem prepričanju nastala neka nova koalicija.
Obletnica sprejema Deklaracije o suverenosti RS
02. 07. 2000 16.12
Danes, 2. julija, mineva deset let odkar je slovenska skupščina leta 1990 sprejela Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije, s katero je določila enoletni rok za sprejem nove ustave. Hkrati je naložila vladi, da do septembra ugotovi, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne bodo več veljavni. Obenem je tudi razpustila oziroma odpoklicala slovensko delegacijo v zveznem zboru skupščine SFRJ.
Na Fidžiju vlada zmeda
15. 06. 2000 14.13
Ustava Fidžija, ki jo je vojska razveljavila prejšnji mesec in ki zagotavlja enakopravnost etničnih skupnosti v državi, bo znova v veljavi, je sporočil tiskovni predstavnik vojske. Odločitev so sprejeli tik pred obiskom delegacije Britanske skupnosti narodov (COmmonwealth).
Madžarski poslanci niso izvolili predsednika
05. 06. 2000 21.09
Madžarski poslanci danes niso izvolili novega predsednika države. Ferenc Madl ni dobil potrebe dvotretjinske večine. Zanj je glasovalo 251 poslancev v 386-članskem madžarskem parlamentu. Proti jih je bilo 105, medtem ko je bilo sedem glasovnic neveljavnih. Poslanci bodo o novem predsedniku države znova odločali v torek, je sporočil predsednik parlamenta Janos Ader.
Kučan o politični situaciji v Sloveniji
26. 05. 2000 08.02
Torkov izid glasovanja za novo vlado je novo znamenje in dokaz, da so dober izhod za državo in državljane samo volitve, je na slavnostni akademiji ob 50. obletnici Eti Izlake med drugim poudaril predsednik republike Milan Kučan. Po njegovem mnenju bodo z volitvami državljani dobili možnost, da oni presodijo o tem, komu zaupajo, da bo z državo v prihodnje upravljal v njihovem interesu. Zdaj pa je vsa odgovornost na poslancih, je dodal.
Amato proti srečanju homoseksualcev
25. 05. 2000 22.22
Za julij načrtovano srečanje homoseksualcev z vsega sveta v Rimu je v italijanskem parlamentu povzročilo veliko razburjenje. Prireditvi World Gay Pride, na kateri naj bi se zbralo kakih milijon ljudi, nasprotuje predvsem premier Giuliano Amato, poročajo italijanski časniki. ''Takšna prireditev je v svetem letu neprimerna,'' je danes dejal Amato.
Jutri zasedajo zunanji ministri EU
21. 05. 2000 12.59
Pomoč Balkanu bo po predvidevanjih ena osrednjih tem jutrišnjega zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije v Bruslju, sicer pa imajo na dnevnem redu vodje diplomacij tudi širše mednarodnopolitične teme, vključno z razmerami v Afriki. Ob robu zasedanja se bodo ministri sestali tudi na medvladni konferenci o prenovi skupnih ustanov.
Drnovšek znova kandidat za premiera?
17. 05. 2000 09.44
V. d. predsednika vlade Janez Drnovšek je v izjavi za Odmeve TV Slovenija komentiral sedanje notranjepolitične razmere v državi. Drnovšek si težko predstavlja, da bi lahko prišlo do predčasnih volitev. Ob tem je izrazil bojazen, da ''bomo vsi skupaj izgubili nekaj mesecev in da bodo volitve oktobra''. Po njegovem mnenju razmere niso koristne za državo, ''ker se nič pametnega ne dogaja''. V zvezi s teoretično možnostjo, da se znova pojavi kot kandidat za predsednika vlade, je odgovoril, da tega ''niti slučajno ni imel v načrtu'', vendar bi v skrajnem primeru verjetno razmislil o tem.
O slovenskem parlamentarizmu
09. 05. 2000 21.09
V državnem zboru so v poznih popoldanskih urah sklenili celodnevni kolokvij o razvoju slovenskega parlamentarizma, ki spada v okvir počastitev desete obletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in na katerem je nekaj prek 30 udeležencev opravilo strokovno razpravo o zgodovinskih okoliščinah prehoda v sistem parlamentarne demokracije in desetletnih izkušnjah na tem področju. V sklepnem delu kolokvija so se razpravljalci dotaknili tudi več aktualnih političnih tem in praktičnih problemov, s katerim se pri svojem delu srečuje zakonodajno telo.
Putin bo prisegel kot predsednik Rusije
07. 05. 2000 08.56
Vladimir Putin bo danes prisegel kot novi ruski predsednik. Na predsedniških volitvah 26. marca je zmagal že v prvem krogu, ko je zanj glasovalo 52,9 odstotka volivcev.
Kučan začel tretji krog posvetovanj
28. 04. 2000 21.35
Predsednik republike Milan Kučan je začel tretji krog posvetovanj s predsedniki parlamentarnih strank in vodji poslanskih skupin o nastalih razmerah v državi in o možnosti, ki mu jo daje ustava, da kot predsednik republike v času do volitev predlaga kandidata za predsednika vlade. Nocoj se je že srečal s predstavniki LDS. Kot je povedal vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič, so predsedniku Kučanu povedali, da se zavzemajo za čimprejšnje volitve in s tem za ''razbistritev razmer v državi''. V LDS namreč za dolgoročnejšo politično stabilnost v državi ne vidijo druge možnosti kot volitve.
Kučan še drevi s predstavniki LDS in ZLSD
28. 04. 2000 19.22
Predsednik republike Milan Kučan se bo v okviru vnovičnega kroga posvetovanj o nastalih razmerah in o možnosti, ki mu jo daje ustava, da kot predsednik republike v času do volitev predlaga kandidata za predsednika vlade, še drevi ločeno sestal s predstavniki dveh parlamentarnih strank, in sicer najprej LDS in nato še ZLSD. Predsednik Kučan bo jutri predvidoma nadaljeval posvetovanja s predstavniki preostalih parlamentarnih strank.
Haider zahteva posvet o evropskih sankcijah
27. 04. 2000 17.10
Koroški deželni glavar in predsednik avstrijskih svobodnjakov (FPOe) Jörg Haider je danes napovedal, da bodo pripravili javni posvet o sankcijah 14 držav članic Evropske unije zoper Avstrijo, in sicer še preden bo Francija prevzela predsedovanje uniji.
Vprašljiva zakonitost nezaupnice
08. 04. 2000 17.31
Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku (SLS) poslala protest zaradi nekorektnega načina vodenja izredne seje ob odločanju o predlogu predsednika vlade za razrešitev desetih ministrov SLS. Po prepričanju te poslanske skupine je predsednik DZ kršil ustavo in zlorabil poslovnik DZ, ker glasovanje o razrešitvi ministrov ni potekalo tajno. S tem je predsednik DZ postavil pod vprašaj zakonitost nerazrešitve ministrov in neizglasovanje zaupnice vladi, opozarjajo v PS LDS.