Veliko

Westendorp v Sloveniji o razmerah v regiji

22. 04. 1998 08.55

V Slovenijo je na uradni enodnevni obisk danes dopotoval visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Carlos Westendorp. V Ljubljani ga je že sprejel slovenski predsednik Milan Kučan, popoldan pa se bo na Brdu pri Kranju srečal še s predsednikom vlade Janezom Drnovškom.

Razstava Dube Sambolec v Mali galeriji

20. 04. 1998 16.10

V Mali galeriji bodo v petek, 24. aprila, odprli razstavo Dube Sambolec z naslovom La memoire retouchee/Retuša spomina. Akademska kiparka Duba Sambolec se je rodila leta 1949 v Ljubljani. V letih 1971-1975 je študirala kiparstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in leta 1978 končala kiparsko specialko na isti akademiji. V letih od 1988 do 1994 je poučevala kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, od leta 1994 naprej pa kot gostujoča profesorica na likovni akademiji v Trondheimu na Norveškem. Letos je bila imenovana za profesorico kiparstva na Nacionalni akademiji za likovno umetnost v Oslu.

Svetovno prvenstvo v trkanju jajc

20. 04. 1998 08.50

V Mokrinu pri Kikindi je včeraj potekalo tradicionalno tekmovanje, edinstveno v svetu - svetovno prvenstvo v trkanju velikonočnih jajc.

Vodna para v ozvezdju Oriona

20. 04. 1998 08.49

Skupina ameriških znanstvenikov je v plinskem oblaku v ozvezdju Oriona odkrila veliko množino vodne pare, je poročal francoski radio Radio France International. Čeprav ne gre za prvo odkritje takšne vrste pa, so tokrat prvikrat opazili tolikšno zgostitev vode v vesolju; zgostitev 20-krat presega podobna osredotočenja vode drugje v vesolju.

Pravoslavci so praznovali Veliko noč

20. 04. 1998 08.42

Milijoni pravoslavnih kristjanov po vsem svetu so včeraj praznovali pravoslavno Veliko noč.

Leon Štukelj končal obisk v ZDA

19. 04. 1998 12.28

Najuspešnejši slovenski olimpijec Leon Štukelj je v soboto, 18. aprila, zaključil svoj štiridnevni obisk New Yorka. Dobitnik treh zlatih olimpijskih medalj si je v soboto na lastno željo ogledal Metropolitansko opero, obkrožil Manhattan z ladjo, pred odhodom na letališče pa si je ogledal še slovensko cerkev, ki jo sam vodi pater Martin Cimerman Krizolog. Leon Štukelj je bil v soboto še posebej razpoznaven v mestu ob reki Hudson, saj mu je časopis New York Times posvetil večji del prve strani, kar je veliko priznanje zanj in tudi za Slovenijo. "Najlepša hvala za vse in upam, da se vidimo 12. novembra v Novem mestu," so bile poslovilne besede Leona Štuklja, ki je s svojim obiskom poživil najbolj noro mesto na svetu in si ustvaril veliko novih prijateljev.

Štangelj blestel v hribih

19. 04. 1998 10.24

Kolesar novomeške Krke Telekoma Gorazd Štangelj je bil včeraj junak pete, 166 kilometrov dolge etape kolesarske dirke po Spodnjem Saškem od Pyrmonta do Osterodeja. V prvi gorski etapi, ki je veljala za najtežjo, je Novomeščan za devet sekund premagal kolesarja nekdanjega moštva Valterja Bonče Amore&Vita Italijana Simone Zucchija ter Sandra Giacomellija. V skupnem seštevku je vodstvo zadržal Nemec Andreas Kloden, Štangelj je s petega napredoval na četrto (+49) mesto, zelo dober pa je tudi Bolgar v dresu edinega slovenskega profesionalnega moštva Pavel Šumanov, ki z zaostankom minute in 29 sekund zaseda deseto mesto. Veliko zaslug za zmago Štanglja v "kraljvski etapi" ima tudi Robert Pintarič, ki je skupaj z Nemcem Andreasom Walzerjem bežal večji del dirke. V zadnjih kilometrih je sicer popustil, a s taktično vožnjo omogočil Štanglju eno njegovih največjih zmag v karieri.

Rezultati v NBA ligi

18. 04. 1998 12.37

Košarkarji Utah Jazza so sinoči v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA na gostovanju premagali Phoenix Suns s 102:99 in bodo redni del prvenstva končali na prvem mestu, s tem pa bodo imeli v vseh dvobojih tudi prednost domačega igrišča.

Jacques Chirac zagotovil podporo Črni Gori

18. 04. 1998 11.06

Francoski predsednik Jacques Chirac je včeraj v pogovoru s črnogorskim kolegom Milom Đukanovićem v Parizu zagotovil Črni gori popolno podporo Francije. Glede razmer na Kosovu je Chirac izrazil veliko zaskrbljenost zaradi odnosa ZRJ do tega problema in se zavzel za odločno ukrepanje v smeri omogočitve dialoga in dosego rešitve preko njega.

Leon Štuklej telovadil na Empire State Buildingu

17. 04. 1998 08.36

Najstarejši živeči dobitnik olimpijske medalje Leon Štukelj si je drugi dan obiska New Yorka najprej ogledal stolpnico Empire State Building, kjer je novinarje in spremljevalce razveselil s kratko telovadbo. S stolpnice se je odpravil v New York Athletic Club na novinarsko konferenco in predstavil svoje prve vtise.

Iskrice pred začetkom svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji

16. 04. 1998 12.42

Francoska ministrica za turizem Michelle Demessine, ki je pred dnevi razburkala javnost s pozivom angleškim navijačem, naj se na SP odpravijo kar brez vstopnic, nadaljuje turnejo po evropskih državah. "Jaz skušam promovirati le francoski turizem," pravi Demessinova, vendar jo je član evropskega parlamenta Michael Fabricant obtožil, da s tem pravzaprav hoče promovirati tretjo svetovno vojno. "Zdi se mi, da veliko ljudi z ogromno časa in brez vstopnic v rokah lahko pomenijo veliko grožnjo za organizatorje," trdi Fabricant.

Cerkev na Poljskem tudi na internetu

15. 04. 1998 08.28

Poljska katoliška cerkev se vernikom vse bolj obrača na internetu. Poljska televizija je poročala, da ima svoje strani na internetu skoraj polovica poljskih škofij (16 od 39), 60 župnij in katoliških združenj, pa tudi 40 redov. Poljska Cerkev se zavzema tudi za oblikovanje mreže "virtualnih prižnic" z imenom Opoka, kamen. Predstavnik cerkve je povedal, da se vse bolj zavedajo, da veliko mladih Poljakov deska po internetu in da so v tem videli možnost za širjenje božje besede tudi na ta način. Na Poljskem se kar 90 odstotkov prebivalcev opredeljuje za katolike. Poljska ima 38 milijonov prebivalcev.

Kje se bo sodilo Šakiću?

15. 04. 1998 07.40

Argentinski pravosodni viri so sporočili, da še niso prejeli nobenega naloga za aretacijo nekdanjega poveljnika koncentracijskega taborišča v Jasenovcu Dinka Šakića.

Sakiću naj bi sodili v eni od bivših jugoslovanskih republik

14. 04. 1998 09.43

Združene države Amerike so sinoči izrazile željo, da bi nekdanjemu poveljniku koncentracijskega taborišča v Jasenovcu, ustašu Dinku Sakiću, sodili za vojne zločine v eni od držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. "Obtožbe, ki ga bremenijo, so izredno težke in si zaslužijo obravnavo na sodišču," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin. Ocenil je, da ima Hrvaška tehten interes, da bi mu sodili na njenem ozemlju. Do sojenja pa bi bile upravičene tudi Slovenija, Srbija in Bosna in Hercegovina, saj je bilo veliko žrtev Jasenovca iz teh držav, je še dejal Rubin.

Novi konjiček - zbiranje kondomov

14. 04. 1998 08.39

Zbirateljstvo je že od nekdaj prava strast - najnovejši trend pa je, kot kaže, zbiranje najrazličnejših vrst kondomov. Trije zbiratelji, G.K. Elliot, George Goehring in Dennis O'Brien, so izdali knjigo z naslovom Ne pozabite svoje gumice, ki vsebuje barvne fotografije več sto "muzejskih primerkov" škatlic za shranjevanje kondomov, katerih cena znaša do 2000 dolarjev in več. Po mnenju avtorjev knjige je pojav novega zbirateljskega trenda neizogiben, saj je zanimanje javnosti zaradi epidemije aidsa za preventivo te bolezni postalo zelo veliko. Prezervativi so postali vsakdanjost in niso več prepovedana tema. Edine podatke o škatlicah za kondome je bilo doslej moč najti v izdaji časnika Playbox iz leta 1976. "Če zdaj pridete v antikvariat in povprašate za pločevinko za shranjevanje kondomov, vas ne bodo več čudno gledali," je še zatrdil K.G. Elliot, eden od avtorjev knjige.

Sadako Ogata v Črni Gori

14. 04. 1998 07.53

Predsednik Črne Gore Milo Djukanović in visoka komisarka ZN za begunce Sadako Ogata sta se včeraj v Podgorici pogovarjala o pogojih za iskanje trajnih rešitev vprašanja razseljenih oseb. Djukanović je Ogato obvestil, da v Črni Gori trenutno živi več kot 30.000 beguncev ter dodal, da skrb zanje predstavlja veliko obremenitev za finančno izčrpano gospodarstvo republike. Visoka komisarka ZN za begunce pred tem obiskala begunski naselji v Nikšiću.

Čokoladni Titanik za majhne bolnike

13. 04. 1998 09.45

V mestu Romans na jugu Francije je proizvajalec čokolade na željo neke deklice, oboževalke Leonarda Di Capria, zvezde Cameronove uspešnice Titanik, izdelal čokoladno repliko ladje. Didier Gibausset je s pomočnikom naredil kalup iz kartona in plastike, v katerega je vlil črno in belo čokolado. Čokoladni Titanik je dolg 1,20 metra in težak osem in pol kilogramov. Reševalni čolnički so narejeni iz črne čokolade, prav tako ograje in dimniki, vrvi pa iz skladkorja. Pred veliko razpoko na desni strani trupa ladje je kuhar postavil ledenik iz sladkorja. Čokoladni Titanik bo domiselni Francoz poklonil mladim bolnikom otroškega oddelka v lokalni bolnišnici.

Protestansko združenje pripravilo okrnjen letni pohod v Ulstru

13. 04. 1998 07.44

Tradicionalno protestantsko združenje Apprentice Boys je danes v Belfastu veliko bolj umirjeno začelo svojo letno parado. V nasprotju s preteklimi leti se je le 20 udeležencev prvič odpovedalo pohodu skozi katoliško četrt po ulici Ormeau Road, kjer so se udeleženci večkrat spopadli s katoliki, ki so v pohodu videli provokacijo. Ker tri dni po sklenitvi sporazuma v Belfastu niso želeli dati povoda za nove konflikte, so se udeleženici pohoda ustavili pred vhodom v stanovanjsko četrt in se z avtobusom odpeljali v središče mesta, kjer bo veliko zborovanje Apprentice Boysov iz drugih delov Severne Irske. Sicer pa je sklenitev severnoirskega mirovnega sporazuma danes pozdravil tudi Iran. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je izrazil upanje, da bodo napori za sklenitev sporazuma privedli do trajnega miru na Severnem Irskem.

Papež daruje velikonočno mašo

12. 04. 1998 12.27

Papež Janez Pavel II. je na Petrovem trgu v Vatikanu začel velikonočno mašo. Kljub mrzlemu vremenu se je pred cerkvijo Sv. Petra zbralo več deset tisoč vernikov in turistov. Po bogoslužju bo papež prebral tradicionalno sporočilo miru in vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa bo iz lože bazilike sv. Petra okrog 12. ure podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Z velikonočno mašo se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja.

Irska skupnost v New Yorku zadržana do mirovnega sporazuma

12. 04. 1998 11.13

Newyorčani irskega porekla so povečini zadržani do zgodovinskega mirovnega sporazuma, ki obljublja boljše čase na Severnem Irskem po 30 letih nasilja in 3000 žrtvah. New York je že dolga leta kulturno in politično središče Ircev v ZDA, tako katolikov kot tudi protestantov, ki na Severnem Irskem predstavljajo večino. New York Times je zato opravil raziskavo med različnimi irskimi organizacijami. "Mirovni sporazum obljublja veliko. Toda v preteklosti smo videli že mnogo premirij in sporazumov," je dejala predsednica Galske lige Kathleen Regan. Večina irskih poslovnežev in lastnikov številnih irskih pubov v New Yorku je prav tako pesimistična. "Mislim, da se ne bo nič spremenilo. Versko sovraštvo je pregloboko zakoreninjeno," trdi lastnik gradbenega podjetja Thomas Devine. Direktor Imigracijskega centra smaragdni otok, ki pomaga irskim priseljencem, Eamon Dornan, meni, da je sporazum onemogočil združitev irskih ozemelj in s tem poglobil razdeljenost države. Ameriški Irci izražajo tudi dvome o poštenosti napovedanih referendumov, s katerima bodo Irci potrdili ali zavrgli sporazum. "Zadeva lahko vsak trenutek ponovno eksplodira. Kdo bo nadziral referendum? Na Severnem Irskem ni bilo poštenih volitev že 800 let," je dejal Paddy Reiley,lastnik irskega puba.

Papež na veliko noč pozval k miru v svetu

12. 04. 1998 09.25

Papež Janez Pavel II. je v današnji velikonočni poslanici pozval k miru na svetu. Na Petrovem trgu v Vatikanu se je pred več kot 150.000 verniki spomnil žrtev vojn, pokolov in etničnih konfliktov v Afriki in Evropi, posebno pa je opozoril na spore na Bližnjem vzhodu oz. Izraelu. Duh velikonočne poslanice bi moral voditi odgovorne na Bližnjem vzhodu in predvsem v Jeruzalemu, "kjer mir ogrožajo nevarne politične opcije", je dejal papež in pozval k dialogu, ki naj bi rešil nacionalne in mednarodne napetosti. Papež je ob koncu maše vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa v 57 jezikih podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Zaradi obnovitvenih del na fasadi cerkve je papež velikonočno poslanico letos izrekel izpred bazilike Sv. Petra. Slovesnost je prenašalo 65 televizijskih hiš iz vsega sveta, ogledala pa si jo je več kot milijarda ljudi.

Zoran Klemenčič 3. v 1. etapi po Lombardiji

12. 04. 1998 09.11

S 149-kilometrov dolgo etapo od Casatenove do Bergama se je začela 28. kolesarska dirka "Teden po Lombardiji", ki se je udeležuje 180 tekmovalcev iz 30 klubov med njimi tudi člani Perutnine Radenske Roga. Uvodno preizkušnjo je v ciljnem šprintu dobil Slovak Jan Svorada (Mapei Bricobi) pred domačinom Endrijem Leonijem in Zoranom Klemenčičem. Dobro se je odrezal tudi Andrej Hauptman, ki je osvojil 8. mesto. Ostali slovenski tekmovalci so v cilj prišli z glavnino, z veliko težav tudi Igor Kranjec in Valter Bonča, ki sta kakih 20 kilometrov pred ciljem zaradi težav s kolesi skoraj odstopila.

Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni

12. 04. 1998 09.07

Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.

Potres v Sloveniji čutile tudi sosede; velika gmotna škoda

12. 04. 1998 09.07

V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu so po še neuradnih podatkih za STA povedali, da je imel potres, ki je nekaj pred 13. uro danes zatresel Slovenijo, epicenter v okolici Bovca in Kobarida. Potres je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so tudi, da je cesta Bovec-Kobarid odprta v eni smeri, cesta na Predel pa je zaprta. Kot je poročala italijanska državna televizija RAI, je bilo potres čutiti tudi v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije. Po podatkih hrvaške tiskovne agencije Hine pa po vsem zahodnem delu Hrvaške. Potres so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA čutili tudi po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je potres zatresel tudi okolico Muenchna. Tuje agencije o škodi ne poročajo. Radio Slovenija je pred tem poročal, da je potresni sunek trajal petnajst sekund. Po prvih podatkih je bila ena oseba poškodovana, žrtev pa potres ni zahteval. Kasneje je Radio Slovenija poročal, da naj bi potres zahteval eno človeško življenje, kar pa še ni uradno potrjeno. Oseba naj bi umrla zaradi srčne kapi iz strahu. Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Dopisnik Radia Slovenija Filip Šemrl je poročal, da na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, promet na cesti Kobarid-Bovec pa je močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišču skotalile tudi večje skale. Hiše v centru Bovca naj bi bile poškodovane in popokane. V Bovcu naj bi že organizirali očiščevalne ekipe. Gmotno škodo pa naj bi utrpeli tudi v dolini Trente. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju, Zgornje savski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo.

Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo

12. 04. 1998 07.25

Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.

Leonardo DiCaprio ima debelo denarnico

11. 04. 1998 10.33

Zvezda filma Titanic, Leonardo DiCaprio, lahko že s svojim naslednjim filmom postane eden od igralcev, ki v Hollywoodu največ zaslužijo. Po mnenju poznavalcev ameriške filmske industrije bi 23-letni DiCaprio "za naslednji film brez težav dobil 25 milijonov dolarjev" in s tem za pet milijonov prehitel svoje kolege Toma Cruisa, Arnolda Schwarzeneggerja, Johna Travolto, Toma Hanksa, Bruca Willisa in Jima Careya. V primerjavi z najbolje plačanima hollywoodskima igralkama, Demi Moore, ki dobi za film 14 milijonov dolarjev, in Julio Roberts z 12 milijoni, bi lahko DiCaprio že v letošnjem letu zaslužil dvakrat toliko. V zgodovini Hollywooda je bila samo enkrat prekoračena magična meja 20 milijonov, in sicer za film Batman in Robin, veliko vsoto pa je v žep pospravil Arnold Schwarzenegger.

V DZ ustanovili Skupino prijateljstva s Poljsko

10. 04. 1998 17.45

Poleg obstoječih skupin prijateljstva z Veliko Britanijo, Češko, Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Zvezno republiko Jugoslavijo, Kanado, Madžarsko, Avstrijo, Združenimi državami Amerike, Hrvaško in Italijo so v slovenskem državnem zboru ustanovili tudi Skupino prijateljstva s Poljsko. V skupini je enajst članov, njen predsednik pa je Janez Kramberger, so sporočili iz DZ.

V Albaniji ponovno dovoljena Komunistična stranka

09. 04. 1998 18.29

Albanski parlament, v katerem imajo večino socialisti, je danes v Tirani sprejel sklep o spremembi zakona, s katerim se Komunistični stranki po šestletni prepovedi ponovno dovoli delovanje. Socialisti so svoj korak utemeljili z dejstvom, da ima vsak državljan pravico slediti lastnim političnim prepričanjem. Danes opozicijski demokrati so ob prihodu na oblast leta 1992 prepovedali Komunistično stranko, ker naj bi med večdeset let trajajočo diktaturo v državi povzročila veliko gorja in škode. Po trditvah stranke, ki je doslej delovala podtalno, ima ta približno 25.000 pripadnikov.

HERMES SoftLab pridobil Marshallovo priznanje

09. 04. 1998 08.20

Slovensko podjetje za razvoj programske opreme HERMES SoftLab je pridobilo Marshallovo nagrado, ki sta mu jo podelila časopisno podjetje Wall Street Journal Europe in banka Citibank. Omenjeno priznanje, za katerega se potegujejo podjetja Srednje in Vzhodne Evrope, ki s poslovnimi pobudami bistveno pripomorejo h gospodarskemu in družbenemu razvoju tega dela Evrope, pomeni veliko priznanje za omenjeno podjetje, hkrati pa prispeva tudi k ekonomski uspešnosti slovenske države in promociji v tujini ter dokazuje slovensko sposobnost razvoja visoke tehnologije. Hermes Softlab je lani svoje prihodke povečal za 50 odstotkov, največji delež prodaje pa zavzema programska opreme za arhiviranje Omniback II, so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki podjetja.

Blair: Zelo težki problemi še vedno nerešeni

08. 04. 1998 08.02

Če želimo mirovni sporazum skleniti do roka, to je do četrtka opolnoči, je treba rešiti še "zelo težke" probleme med protestanti in katoliki, je danes ocenil britanski premier Tony Blair.