Vesoljski polet
Vesoljske pasti v Zvezdnem mestu
11. 04. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljov, ki sta v sestavi prve dolgotrajne odprave na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) delala štiri mesece in pol, sta se nedavno iz ZDA vrnila v Moskvo. Predstavnica Centra za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi Irina Sokolova je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo danes sporočila, da je Gidzenko iz ZDA prinesel tudi naslovno stran slovenske knjige Vesoljske pasti. Sokolova dodaja, da je bila naslovnica v vesolju s prvo posadko MVP in da jo bo Gidzenko izročil avtorju knjige Vojku Kogeju.
Prva posadka se je vrnila na Zemljo
21. 03. 2001 00.00
Po 12 dneh, 19 urah, 49 minutah in 32 sekundah se je z odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) danes vrnil ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Discovery se je s poldrugo uro zamude ob 8.31 in 41 sekund po srednjeevropskem času dotaknil 15. pristajalne steze v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi. Med odpravo STS-102 je ameriško vesoljsko plovilo omogočilo prvo zamenjavo stalne posadke postaje in dostavilo znanstveno opremo za ameriški modul Destiny. Z Discoveryjem se je po 141 dneh bivanja v vesolju vrnila prva posadka MVP, ki je na postaji delala 138 dni. Polet raketoplana je trajal dan dlje kot so načrtovali.
Ruska kozmonavta končala protest
21. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se v torek v Houstonu v ZDA nista udeležila treninga za njun polet na mednarodno vesoljsko postajo (ISS) v znak protesta zaradi odločitve ameriške vesoljske agencije NASA, ki je ameriškemu poslovnežu Dennisu Titu prepovedala, da bi z njima poletel na ISS, sta danes končala protest in nadaljevala trening. Tito se treninga ni udeležil. NASA se je odločila, da turistom ne bo dovolila na ISS, dokler ne bo postaja dokončno zgrajena.
NASA in RAKA se prepirata zaradi Tita
20. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se pripravljata na polet na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta zavrnila udeležbo na enotedenskem treningu v Johnsonovem vesoljskem centru (JSC) v Houstonu. Tako protestirata zaradi izključitve prvega vesoljskega turista, ameriškega poslovneža Dennisa Tita, iz njune posadke.
Vesoljski sprehod na MVP
11. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP), se je davi ob 6.12 po srednjeevropskem času iz ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery začel prvi od dveh vesoljskih sprehodov v času enotedenskega obiska raketoplana. Vesoljec James Voss in vesoljka Susan Helms bosta pomagala premestiti povezovalni tunel PMA-3 (Pressurized Mating Adapter) in namestila opremo za kanadsko mehanično roko. Tunel bodo s pomočjo mehanične roke raketoplana premestili s spodnjega na levo združevalno mesto modula Unity. Sprehod bo trajal predvidoma dobrih sedem ur.
Discovery se je združil z MVP
10. 03. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka, se je z enourno zamudo ob 7.38 po srednjeevropskem času 378 kilometrov nad južnim delom Tihega oceana vzhodno od Nove Zelandije s hitrostjo nekaj centimetrov na sekundo združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v kateri je tričlanska rusko-ameriška posadka. Poveljnik raketoplana James Wetherbee je združitev izvedel z ročnim vodenjem.
Izstrelili Discovery
08. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so ob 12. 42 in devet sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39B izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Glavni cilj poleta je združitev z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in zamenjava posadke postaje. Z raketoplanom nameravajo na Zemljo vrniti prvo posadko MVP, ki je v vesolju od 31. oktobra, v postaji pa od 2. novembra lani.
Discovery na poti proti MVP
08. 03. 2001 00.00
Po uspešnem utirjenju v orbito okoli Zemlje približno ob 11.52 po srednjeevropskem času, je ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na poti proti Mednarodni vesoljski postaji s katero se bo združil predvidoma v soboto zjutraj ob 6.32 po srednjeevropskem času.
Prvi telefonski klic iz vesolja
24. 02. 2001 00.00
V času nedavne odprave ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil prvi znanstveni modul Destiny, je prišlo do še enega zgodovinskega dogodka, ki pa v uradnem programu odprave ni bil predviden. Astronavtka Marsha Ivins je 10. februarja prvikrat v zgodovini človeštva neposredno iz vesoljskega plovila dvakrat telefonirala na Zemljo.
Pred 40 leti sta poletela Veterček in Ogelček
23. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so pred 40 leti izstrelili biološki umetni satelit Kosmos 110 v katerem sta na takrat rekordno dolgo 22-dnevno potovanje okoli Zemlje poletela psa Veterok (Vetrček) in Ugoljok (Ogelček). To je bil prvi vesoljski polet živih bitij v območju radiacijskih pasov.
Mir ima 15 let
21. 02. 2001 00.00
V Rusiji se danes spominjajo izstrelitve orbitalne znanstvene postaje Mir. Glavni modul postaje, na katerega so kasneje priključili še pet drugih modulov in en spajalni odsek, ki je olajšal združitve z vesoljskimi raketoplani, so po štiridnevni preložitvi zaradi težav s komunikacijami plovila izstrelili 20. februarja 1986 ob 0.28 in 23 sekund po moskovskem času. Izstrelitev so posvetili 27. kongresu sovjetske komunistične partije. SZ že dolgo ni več, Mir pa kroži še naprej in je pričakovano življenjsko dobo petkrat presegel.
Atlantis pristal v Kaliforniji
20. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis je po skoraj trinajstih dneh vesoljskega poleta ob 21.33 po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave v ameriški zvezni državi Kalifornija. Pristajanje je ročno vodil poveljnik Atlantisa Ken Cockrell. Z Atlantisom se je na Zemljo vrnilo pet ameriških astronavtov, ki so sodelovali pri uspešni dostavi 1,38 milijarde dolarjev vrednega znanstvenega modula Destiny na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
Kasjanov zapečatil usodo Mira
05. 01. 2001 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je dopoldne dokončno zapečatil usodo skoraj 15 let stare ruske vesoljske postaje Mir, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kasjanov je namreč tudi uradno podpisal ukaz o "ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir," vesoljski strokovnjaki pa bodo morali to storiti do konca februarja, ko naj bi ostanki Mira našli večni mir v globinah Tihega oceana.
Endeavour pristal na Cape Canaveralu
12. 12. 2000 00.00
Po 10 dneh, 19 urah in 58 minutah poleta je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi tri minute in pol po polnoči pristal ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s petčlansko ameriško-kanadsko posadko.
Endeavour se je oddaljil od MVP
10. 12. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Prvi vesoljski turist bo obiskal Mir
27. 09. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Denis Tito, bo član naslednje vesoljske odprave na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Raketoplan Atlantis pristal
20. 09. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi je po 11 dneh poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s petimi ameriškimi in dvema ruskima vesoljcema.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Prvi vesoljski turist končal preiskave
25. 08. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ki bo za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir plačal 20 milijonov dolarjev, kalifornijski milijonar Dennis Tito (59), je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass na medicinski komisiji uspešno opravil psihološke in telesne teste in začel vaditi za polet v vesolje.
Polet na Mars
14. 08. 2000 00.00
Ameriški profesor Longuski je izračunal, da bi bilo leto 2014 najbolj varno leto za pristanek vesoljske ladje s človeško posadko na Marsu. V dneh okoli 14. februarja 2014 bodo bili planeti Zemlja, Mars in Venera tako razporejeni, da bo vesoljski polet takrat najbolj varen. Gravitacijske sile teh treh planetov bodo omogočale več varnostnih izhodov. Če bi se recimo vesoljska ladja pokvarila na poti na Mars, bi lahko pristala na Veneri, kasneje pa varno poletela proti Zemlji. Gravitacija Venere bi pripomogla k varnemu povratku na Zemljo tudi, če bi se pokvaril glavni motor vesoljskega plovila, ko bi bilo to že na Marsu. Ugodno razvrstitev planetov leta 2014 so ugotovili tudi Nasini znanstveniki že leta 1997.
Sojuz-U jutri proti MVP
05. 08. 2000 18.13
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu se pripravljajo na jutrišnjo izstrelitev nosilne rakete sojuz-U, ki bo na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo brez posadke, Progress M1-3. Ladja se bo dva dni kasneje združila z MVP.
Sojuz TM-30 pristal v Kazahstanu
16. 06. 2000 22.10
Po skoraj 73 dneh se je danes v Kazahstanu uspešno končal prvi privatno financirani vesoljski polet s človeško posadko. Pristajalni odsek ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-30 s kozmonavtoma Sergejem Zaljotinom in Aleksandrom Kalerijem, ki sta delala na orbitalni znanstveni postaji Mir, je pristal 40 kilometrov jugovzhodno od Arkalika.
Nova tehnologija za polet na Mars
15. 06. 2000 21.21
Johnsonovo vesoljsko središče (JSC) v Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas in družba MSE Technology Applications iz mesta Butte v Montani sta podpisala sporazum o skupnem razvoju nove raketne tehnologije, ki naj bi čas potreben za potovanje do Marsa za več kot polovico skrajšala.
Sojuz TM-30 se bo ločil od Mira
15. 06. 2000 16.45
Prvi vesoljski polet s človeško posadko, ki ga je financirala zasebna družba, se bliža koncu. Transportna vesoljska ladja Sojuz TM-30 z dvema ruskima kozmonavtoma na krovu se bo drevi ločila od orbitalne znanstvene postaje Mir.
Atlantis pristal na Cape Canaveralu
29. 05. 2000 12.59
Na pristajalni stezi številka 15 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ob 8.20 in 17 sekund po srednjeevropskem času po devetih dneh, 20 urah, desetih minutah in desetih sekundah poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s šestimi ameriškimi in enim ruskim vesoljcem.
Endeavour končal topografsko odpravo
23. 02. 2000 10.32
Na pristajalni stezi 33 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ponoči ob 22 minut in 25 sekund po polnoči po dobrih 11 dneh kroženja okoli Zemlje pristal ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s šestčlansko ameriško-nemško-japonsko posadko.
Na Endeavourju uspešno zložili stolp
22. 02. 2000 07.37
Na ameriškem vesoljskem raketoplanu Endeavour, ki bo v torek zvečer zaključil 11-dnevni polet, so z nekaj težavami včeraj popoldne uspešno zložili 60 metrov dolg stolp, na koncu katerega je bil pritrjen eden od dveh radarjev, s pomočjo katerih so vse do danes iz vesolja 222 ur in 23 minut kartografirali Zemljo.
Izstrelili Endeavour
11. 02. 2000 20.09
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Floridi so danes ob 18.45 po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39A izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, v katerem je šestčlanska ameriško-nemško-japonska posadka.