Vin
EU namenila večje subvencije pridelovalcem vin
05. 07. 1998 09.51
Evropska komisija je predlagala povečanje subvencij za proizvajalce vin iz Evropske unije (EU) za 53 odstotkov na skupaj 1,42 milijarde dolarjev v letu 2001. Predlog je del svežnja ukrepov za prestrukturiranje te dejavnosti v EU in povečanje njene konkurenčnosti. Največji delež novih sredstev naj bi bil namenjen povečanju kakovosti vin z uvedbo novih sort grozdja, z uvajanjem vinogradništva na novejših, boljših lokacijah in z uvajanjem novih proizvodnih tehnologij. Z reformo je tudi predvidena ukinitev interventnih odkupov kot ukrepa za zmanjševanje viškov kmetijskih proizvodov v EU in ohranjanje cen na višjih ravneh.
Izbrali tudi najboljše slovenske vinske kleti
27. 05. 1998 15.22
Ljubljanski sejem in Kmečki glas sta danes na tiskovni konferenci predstavila rezultate drugega ocenjevanja slovenskih vinskih kleti, na katerem so ocenili 27 pridelovalcev vin. V kategoriji večjih kleti, to so kleti, ki pridelajo več kot 120 tisoč litrov vina letno, je slovenski prvak postala vinska klet Vino Brežice, slovenski prvak v kategoriji manjših kleti pa je postal vinogradnik Boris Lisjak iz Dutovelj na Krasu.
V Slovenskih Konjicah četrta likovna prijateljevanja
27. 05. 1998 14.22
V Slovenskih Konjicah od 27. do 30. maja potekajo letošnja, že četrta likovna prijateljevanja - slikarska kolonija, ki se bo v soboto zvečer končala z dražbo slik in polnitvijo konjiškega vina. Zamisel za prireditev je nastala v tedniku Novice iz Slovenskih Konjic, ob podpori turističnih delavcev Dravinjske doline, organizatorjev kulturnega življenja in podjetnikov s širšega celjskega območja so ji lani dodali predstavitev najboljših konjiških vin, letos pa še golf.
Velika zlata medalja za renski rizling iz Dobrovnika
26. 05. 1998 13.37
Z izborom šampionov se je včeraj zaključil eden najpomembnejših vinarskih dogodkov doma in v svetu, 44. Mednarodno ocenjevanje vin, ki je potekalo v organizaciji Ljubljanskega sejma. Svetovno priznani enologi so ocenili skoraj 1200 vzorcev iz 28 držav, od katerih je bila slaba polovica (551) slovenskih.
Izvoz ameriških vin porasel za 30 odstotkov
03. 05. 1998 10.21
Ameriški izvoz vin se je lani po podatkih Inštituta za vino v San Franciscu povečal za 30 odstotkov na 425 milijonov dolarjev in to predvsem zaradi agresivne marketinške strategije proizvajalcev. Po količini se je izvoz v primerjavi z letom poprej povečal za 26 odstotkov na 227 milijonov litrov; okrog 90 odstotkov celotne količine vin je bilo kalifornijskega porekla. Največje tržišče za ameriška vina je še vedno Velika Britanija, ki je lani kupila kar četrtino celotnega ameriškega izvoza vin v vrednosti 108 milijonov dolarjev, kar je za tretjino več kot leta 1996. Izvoz v Kanado se je lani povečal za 9 odstotkov, na Japonsko pa za 26 odstotkov.
Začel se je sejem Alpe Adria - Kulinarika
31. 03. 1998 16.19
Svoja vrata je danes odprl zadnji in hkrati "najslastnejši" sejem v sklopu sejmov Alpe Adria, sejem kulinarike. Potekal bo vse do nedelje, slovesno pa ga je odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj.
Nemci uvozijo največ vina
04. 03. 1998 08.27
Nemci so svetovni prvaki pri uvozu vina, saj v nobeni državi ne popijejo toliko tujega vina. Uvoz vina se je lani povzpel za 200.000 litrov na 11,4 milijona hektolitrov. Najbolj je zrasla potrošnja italijanskih vin, zaradi višjih cen pa je občutno padla količina uvoženih francoskih vin. Prodaja domačih vin je lani v Nemčiji obsegala 18,8 milijona hektolitrov.
Rekordni izvoz francoskih vin in žganih pijač
10. 01. 1998 09.29
- Izvoz francoskih vin in žganih pijač je v minulem letu dosegel rekordno vrednost 40 milijonov frankov. V primerjavi z letom prej se je izvoz vin in žganih pijač povečal za 15 odstotkov, uvoz pa se je občutno zmanjšal, so sporočili iz urada francoskih izvoznikov vina in žganih pijač. Zunanjetrgovinski presežek te panoge je v letu 1997 znašal 36 milijard francoskih frankov, kar je za 5 milijonov več kot v letu 1996. K temu porastu je največ pripomogel povečan izvoz bordojskih vin.
Nemški župniki pijejo slabo vino
05. 12. 1997 08.22
Nemški župniki pogosto uživajo zelo nekakovostna vina, tistih vin, ki jih uživajo med cerkvenim obredom, pa večinoma ne priporočajo svojim vernikom. Najslabšo kapljico po ugotovitvah časnika pijejo v župnijah na Bavarskem. Duhovniki v muenchenski katedrali Notre-Dame uživajo motno in postano vino, ki je popolnoma brez karakterja. V katedrali Marijinega vnebovzetja v Eichstatterju se morajo župniki zadovoljiti z vinom brez prefinjenega okusa, kapljica v katedrali v Wuerburgu pa je mastna in kisla.