Vladimir Putin
Za aktivnejšo vlogo v Latinski Ameriki
16. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je med uradnim obiskom na Kubi včeraj poudaril, da si Rusija prizadeva za aktivnejšo vlogo v Latinski Ameriki. "Obisk na Kubi je prvi korak k vzpostavitvi zunanjepolitičnih prizadevanj med Rusko federacijo in državami Latinske Amerike. Veliko držav želi videti aktivno rusko vlogo v mednarodnih zadevah," je Putin povedal na novinarski konferenci v Havani po vnovičnem srečanju s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom.
Kuba in Rusija o oživiti odnosov
15. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov kubanski gostitelj Fidel Castro sta med današnjim srečanjem v Havani izrazila željo po vnovični oživitvi odnosov med državama, in sicer na raven iz časa nekdanje Sovjetske zveze. Voditelja sta ob tem podpisala skupno izjavo, v kateri sta poudarila zavezanost načelom Združenih narodov, obsodila mednarodni terorizem in izrazila zadovoljstvo z ravnijo rusko-kubanskih političnih pogovorov. Predstavniki obeh strani so ob tem podpisali tudi več sporazumov o krepitvi sodelovanja.
Putin na Kubi
14. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je na štiridnevnem obisku na Kubi, kar je prvi obisk kakega ruskega predsednika na Kubi po razpadu Sovjetske zveze. Državi naj bi med obiskom predvsem otoplili odnose. Putin se je že sinoči ob prihodu srečal s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom, s katerim sta se srečala že septembra letos ob robu vrha tisočletja ZN v New Yorku. Castro je nazadnje obiskal Moskvo pred razpadom nekdanje Sovjetske zveze, medtem ko je bil Mihail Gorbačov kot zadnji sovjetski predsednik na Kubi leta 1989. Po padcu komunizma v SZ sta državi, ki sta bili 30 let zaveznici, prekinili odnose.
Putin jutri na Kubo
12. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin bo od jutri do 17. decembra na obisku na Kubi, kjer bo izpostavil predvsem gospodarski vidik pred časom prekinjenega sodelovanja med državama. Putin bo med svojim obiskom izpostavil pomen Kube otoka kot trga za rusko tehnologijo, opremo in surovine, pa tudi geografsko lego otoka, ki bi bila primerna za tranzitni center za ruski zračni in pomorski promet. Kot je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass povedal visoki ruski predstavnik, bodo pogovori predvidoma težavni, saj sta državi leta 1991 za dalj časa prekinili gospodarske stike.
Putin bo pomilostil ameriškega vohuna
09. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal pomilostitev za ameriškega poslovneža Edmonda Popea, ki so ga v sredo v Moskvi obsodili na 20-letno zaporno kazen zaradi vohunjenja. Kot je v mestu Magnitogorsk danes dejal Putin, bo upošteval priporočilo ruske komisije za pomilostitve, vendar odločitve o pomilostitvi verjetno ne bo mogoče sprejeti pred 14. decembrom, je še dejal ruski predsednik. Na ta dan bo namreč začela veljati obsodba sodišča. Ruska komisija za pomilostitve je predsedniku Putinu včeraj predlagala, naj pomilosti Popea. Sicer je Pope, ki boleha za redko obliko kostnega raka, že od aprila zaprt v Moskvi in je prvi Američan, ki je bil po letu 1961 v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja. Pope je bil obtožen, da je na nelegalen način prišel do informacij o zapletenem hitrem torpedu, ki pa je dejal, da ni vedel, da so podatki o torpedu tajni. Pope ima podjetje, ki kupuje pomorsko tehnologijo, njegovi zagovorniki pa trdijo, da je le vprašal o deset let starem podvodnem pogonskem sistemu, ki so ga Rusi že prodali v tujino. Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj telefonsko posredoval za ameriškega podjetnika pri predsedniku Putinu.
Nova ruska državna himna
05. 12. 2000 00.00
V ruskem državnem svetu so se odločili, da naj bi nova državna himna temeljila na glasbi stare sovjetske himne, besedilo pa naj bi napisali novo. Ruska zastava bo ostala taka kot je, v ruskem grbu naj bi bil dvoglavi orel, rdeča zastava pa bo postala prapor ruskih oboroženih sil. Za zamenjavo sedanje ruske himne s staro sovjetsko se je zavzel tudi ruski predsednik Vladimir Putin. O dokončni zamenjavi pa se bodo odločili poslanci v ruski dumi.
Enotna rusko-beloruska valuta
30. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je danes v Minsku udeležil otvoritvenega zasedanja vrhovnega državnega sveta rusko-beloruske unije, je ruski vladi naložil, naj podpiše sporazum z Belorusijo o uvedbi enotne valute. Putin se je srečal tudi z beloruskim kolegom Aleksandrom Lukašenkom, ki se še posebej zavzema za tesnejšo povezanost obeh držav. Putin je na zasedanju vrhovnega državnega sveta sicer dejal, da je udejanjenje rusko-beloruske unije zelo občutljiv proces, ki ne more potekati brez privolitve javnosti. Potrebno je razpršiti bojazni ljudi, da bi ob vzpostavitvi unije prišlo do krnitve suverenosti. Zadev ne gre zavlačevati, pa tudi preuranjenih odločitev ne gre sprejemati, je prepričan ruski predsednik. Rusija je kljub negodovanju Belorusije doslej odlašala z uvedbo skupne denarne enote, med drugim zaradi visoke inflacije, nereformiranega gospodarstva in velike revščine v Belorusiji. V skladu s sporazumom o denarni uniji naj bi Belorusija do leta 2008 uvedla ruski rubelj kot svojo uradno valuto, sicer pa naj bi ga v poslovanju začeli uporabljati že 1. januarja 2005.
Putin je najbolj seksi v Moskvi
28. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je bil proglašen za najbolj seksi moškega ruske prestolnice, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je objavila moskovska Komsomoljskaja pravda. V anketi, ki so jo izvedli prek interneta, se je na drugo mesto uvrstil slavni ruski režiser Nikita Mihalkov. Tretji najbolj seksi med moskovskimi slavnimi moškimi je mladi izvajalec popularnih popevk in opernih arij Nikolaj Baskov, ki sicer že dalj časa velja za lepotca med Rusinjami. "Lepši je od Boga, poje pa bolje kot Caruso," Baskova ocenjujejo njegove številne oboževalke, ki pa so razočarane, da se je njihov ljubljenec uvrstil samo na tretje mesto. Vodilni trojici na četrtem mestu sledi slavni ruski igralec Oleg Menjšikov. Ta je lani upodobil kadeta carske vojske v filmskem spektaklu Sibirski brivec, ki ga je režiral Mihalkov. Putin pa ni edini politik na laskavem seznamu najbolj seksi moških v Moskvi, saj se je na njem znašel tudi eden od podpredsednikov dume, kontroverzni politik Vladimir Žirinovski.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Ustanovna seja ruskega državnega sveta
22. 11. 2000 00.00
V Moskvi se je danes prvič sestal novo ustanovljeni ruski državni svet. Na ustanovni seji je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da Rusija od državnega sveta pričakuje strategijo gospodarskega in socialnega razvoja ob upoštevanju regionalne politike.
Srečanje Putin - Blair
21. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in britanski premier Tony Blair sta se danes v sestala Moskvi, kjer sta se pogovarjala o nadzoru nad jedrskim orožjem, evropski obrambni politiki in dvostranskem gospodarskem sodelovanju. Blair je Putina na njunem petem letošnjem srečanju seznanil z načrti Evropske unije o oblikovanju varnostnih enot za krizno posredovanje. Putin je poudaril, da mora biti unijina obrambna politika transparentna, obenem pa dejal da ti procesi v Evropi potekajo ne glede na to, ali se s tem strinjajo ali ne in mi jim ne mislijo nasprotovati.
Putin ne želi zmage za vsako ceno
20. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir
Vrh Azijsko-pacifiškega foruma
15. 11. 2000 00.00
V brunejsko prestolnico, kjer se bo danes začel dvodnevni vrh predsednikov držav in vlad Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), so sinoči pripotovali ameriški, ruski in kitajski predsednik Bill Clinton, Vladimir Putin in Jiang Zemin.
Krepitev sodelovanja med Rusijo in Mongolijo
14. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov mongolski kolega Natsagiin Bagabandi sta danes v mongolski prestolnici Ulan Bator podpisala skupno deklaracijo, v kateri sta potrdila zavezanost Rusije in Mongolije sporazumu o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državama iz leta 1993. Dokument med drugim navaja, da se državi zavzemata za "izgradnjo večpolarnega sveta", da se ne bosta pridružili vojaško-političnim organizacijam, ki bodo usmerjeni proti eni od obeh držav, in da s tretjimi državami ne bosta podpisali sporazumov, ki bi ogrožali ozemeljsko celovitost druge države. Kot je na novinarski konferenci ocenil ruski predsednik, je treba rusko-mongolske odnose še okrepiti, čeprav državi na mednarodnem prizorišču učinkovito sodelujeta že dlje časa. Putin je izrazil tudi rusko podporo odločitvi Mongolije, da ne bo uporabljala jedrske energije. Po besedah predstavnika ruske delegacije Sergeja Prihodka se z mongolskimi predstavniki niso pogovarjali o odpisu mongolskega dolga Rusiji, vendar pa nameravata finančni ministrstvi obeh držav pospešili pogovore o tem vprašanju. Ruski in mongolski predstavniki so se med Putinovim zgodovinskim obiskom dogovorili še za okrepljeno sodelovanje na področju kmetijstva, metalurgije, pridelovanja hrane in na energetskem področju. Putin je tudi predlagal uvoz mesa iz Mongolije, kar bi pripomoglo k ureditvi razmer na prehrambenem tržišču v Rusiji.
Putin ponudil pomoč pri štetju glasov
09. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je uradnemu Washingtonu v šali ponudil rusko pomoč pri preštevanju glasovnic v ameriških predsedniških volitvah. V pogovoru z novinarji je omenil zavlačevanje z volilnimi rezultati v ZDA ravno v času, ko se tam zadržuje ruski predsednik centralne volilne komisije Aleksander Vešnjakov. V skrajnem primeru lahko pomaga svojim ameriškim kolegom, se je pošalil Putin.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Denarna pomoč za dvig Kurska
27. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je sprejela predlog nizozemske vlade, ki je za raziskavo možnosti dviga potopljene ruske jedrske podmornice Kursk pripravljena prispevati 500 milijonov guldnov (227,27 milijona evrov), je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. V raziskavi naj bi ugotovili, kako dvigniti podmornico, ne da bi ogrozili podmorsko rastje. Študija naj bi dala tudi informacije o možnosti dviga jedrskih odpadkov. Norveška je sicer ponudila finančno pomoč že takoj po potopu podmornice na dno Barentsovega morja 12. avgusta.
ZRJ najpomembnejša partnerka na Balkanu
27. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija za Rusijo ostaja najpomembnejša in najbližja partnerka na Balkanu, je ruski zunanji minister Igor Ivanov poudaril ob začetku današnjega srečanja z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki je davi prispel na nekajurni delovni obisk v Moskvo. Rusija se bo zavzela, da se bo do nedavnega povsem osamljena ZRJ kot enakopravna partnerka vrnila v mednarodno skupnost. "To je v skladu z interesi stabilnosti na Balkanu in v celotni Evropi," je dejal Ivanov po poročanju ruskih tiskovnih agencij. Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju s Koštunico povedal, da Rusija spoštuje izbiro jugoslovanskega ljudstva. Tudi on je poudaril, da je ZRJ ne le tradicionalna partnerka Rusije na Balkanu, ampak ena njenih najpomembnejših partnerk nasploh. Izrazil je zadovoljstvo, da je ZRJ našla pot iz krize brez uporabe sile. Koštunica je potrdil, da bodo v Srbiji kmalu volitve, ki bodo potekale mirno, in da bosta tako zvezna kot republiška vlada koalicijski. Po navedbah diplomatskih virov so jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji Borislava Miloševića za čas Koštuničevega obiska v Moskvi odpoklicali v Beograd. Novinarji namreč niso spregledali, da v skupini, ki je Koštunico pričakala na moskovskem letališču, ni bilo Borislava Miloševića, starejšega brata Slobodana Miloševića, ki je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi od decembra 1998. Jugoslovanski predsednik ima na programu še srečanje z ruskim patriarhom Aleksijem II. Koštunica je po svojih besedah v Moskvo prišel, ker ZRJ potrebuje pomoč, in močno upa, da jo bo dobila od Moskve.
Žirinovski za zakon o poligamiji
26. 10. 2000 00.00
Ruski politik Vladimir Žirinovski si prizadeva za zaustavitev postopnega upadanja števila ruskega prebivalstva, zato je kot namestnik predsednika ruskega parlamenta predlagal sprejem osnutka zakona, ki dovoljuje mnogoženstvo in ženskam, mlajšim od 42 let, prepoveduje potovanje. Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je predlog zavrnila. Žirinovski je še predlagal, da bi moški, ki želijo skleniti zakon z več ženskami, pred sklenitvijo takšnega zakona nujno morali opraviti preizkus plodnosti pri zdravniku. Matere nezakonskih otrok bi v skladu s predlaganim zakonom lahko določile moškega, ki bi moral kot oče plačevati preživnino za otroke, država pa bi ženam zaposlenih v ruski vojski morala plačati letno dve vožnji do kraja, kjer je zaposlen njihov mož. Statistika kaže, da v Rusiji na enega rojenega umreta dva otroka. Ruski predsednik Vladimir Putin je padec natalitete označil kot enega najbolj perečih problemov v Rusiji. V kavkaški republiki Ingušetiji, kjer je večina prebivalcev muslimanov, je predsednik države poligamijo dovolil lani, Moskva pa je to odločitev ostro kritizirala.
Putin sooavtor knjige o judu
23. 10. 2000 00.00
Medtem ko je prejšnji ruski predsednik Boris Jelcin napisal knjigo spominov o svojem predsednikovanju, je tudi njegov naslednik Vladimir Putin pripravljal knjigo - priročnik o judu. Nova knjiga o judu je bila objavljena v ruskem mestu Arhangelsk, Putin, sicer nosilec črnega pasu v judu, pa se pojavlja kot eden od treh avtorjev. Knjiga z naslovom Judo: zgodovina, tehnike, vaje predstavlja tehnike te borilne veščine, vključno s tistimi, ki jih je Putin pokazal med svojim obiskom na Japonskem prejšnji mesec. "Ko sem na blazini, se počutim kot doma," je takrat povedal ruski predsednik. Putin se je med drugim pomeril tudi z desetletno deklico, ki pa ga je "položila" na blazino.
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Izrael pripravljen na premirje
15. 10. 2000 00.00
Izraelski minister za regionalno sodelovanje Šimon Peres je danes izjavil, da je izraelska vlada pripravljena na takojšnje premirje in na nadaljevanje mirovnih pogajanj s Palestinci. Peres se je danes dopoldne udeležil sestanka izraelske vlade, namenjenega pripravam na jutrišnji palestinsko-izraelski vrh v Egiptu. Po ocenah Peresa bi moralo ob morebitnem dogovoru v Šarm el-Šejku popolno premirje začeti veljati v 12 urah, da bi se lahko nadaljevala mirovna pogajanja med Izraelom in Palestinci.
Putin čestital Kwasniewskemu
09. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je čestital dosedanjemu poljskemu predsedniku Aleksandru Kwasniewskemu za vnovično izvolitev na predsedniških volitvah in sprejel povabilo na obisk v Varšavo. Datum obiska še ni določen, predsednika pa sta se zavzela za izboljšanje odnosov med nekdanjima zaveznicama v Varšavskem paktu.
Izredne razmere na palestinskih ozemljih
08. 10. 2000 00.00
Palestinske oblasti so zaradi napetih izraelsko-palestinskih odnosov danes razglasile izredne razmere, kljub temu pa je popoldan prihajalo do posamičnih spopadov med oboroženimi Palestinci in izraelsko vojsko. Izraelski premier Ehud Barak je med obiskom vojaškega oporišča Gibor vzdolž meje z Libanonom ponovil ultimat, ki ga je včeraj postavil palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu. "Če se v dveh prihodnjih dneh nasilje ne bo ustavilo, bomo to razumeli kot namerno odločitev palestinskih oblasti in Jaserja Arafata, da prekinejo pogajanja. Varnostim silam bomo ukazali, naj ustavijo nasilje z vsemi sredstvi," je povedal Barak.
Putin praznuje 48. rojstni dan
07. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v rojstnem kraju Sankt Peterburgu danes praznoval svoj 48. rojstni dan, prvega, odkar je nastopil položaj predsednika. Putinu so ob tej priložnosti čestitali številni politiki, pa tudi stari znanci in sosedi. "Podaril bi mu prijeten večer s prijatelji, ki bi ga preživeli skupaj brez kravate in suknjiča," je za ruski časnik Komsomolska Pravda povedal Putinov nekdanji trener juda Anatolij Rahlin.
Jelcin v spominih pojasnjuje ozadje svojega odstopa
06. 10. 2000 00.00
Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin v svojih spominih pripoveduje o svojem nepričakovanem odstopu 31. decembra lani. Jelcin je dejal, da se je za odstop odločil sam in z velikim olajšanjem, saj je bil zelo utrujen, je zapisano v odlomkih iz njegovih spominov, ki jih je objavil ruski tisk. Edina oseba, ki je dva tedna pred Jelcinovim odstopom vedela zanj, je bil takratni premier in sedanji ruski predsednik Vladimir Putin, še piše v spominih. "Mislim, da nisem pripravljen na to, Boris Nikolajevič," je dva tedna pred Jelcinovim odstopom v pogovoru z njim dejal Putin, ki naj bi postal začasni predsednik. Od tega pogovora dalje je Jelcin s Putinom delil načrt o odstopu in predaji oblasti. V pogovoru za neki ruski tednik pa je Jelcin povedal, da njegova tretja in tudi "zadnja" knjiga spominov pripoveduje o iskanju močne politične osebnosti, ki bi ga lahko nasledila na mestu predsednika.
Vmešavanja vojske ne bo
06. 10. 2000 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske po današnji večurni seji sicer ni izdal napovedanega sporočila za javnost, kot pa je poročala tiskovna agencija Tanjug, sklicujoč se na vire blizu vojski, se ta ne bo vmešala v dogajanje in bo delovala v skladu s pooblastili, ki ji jih nalaga ustava, kar je že večkrat zagotovila.
Putin čestital Koštunici za zmago na volitvah
06. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je Vojislavu Koštunici poslal čestitke
Putin pozval Indijo k prepovedi jedrskih poskusov
05. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril Indijo, da je že skrajni čas, da pristopi k sporazumu o popolni prepovedi jedrskih poskusov. Ob koncu obiska v Indiji, kjer je Putin obiskal indijski jedrski raziskovalni center BARC v Trombayu, je izrazil željo po sodelovanju Indije na pogajanjih za podpis sporazuma o popolni prepovedi jedrskih poskusov.
Putin za kompromis med Indijo in Pakistanom
04. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v okviru uradnega obiska v Indiji v današnjem nastopu v indijskem parlamentu pozval Indijo in Pakistan, da končno najdeta kompromisno rešitev za spor glede Kašmirja. Ob tem je zahteval, naj v celoti spoštujeta nadzorno črto, ki ločuje to ozemlje na dva dela.