Vladimir Putin
Putin pozval Indijo k prepovedi jedrskih poskusov
05. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril Indijo, da je že skrajni čas, da pristopi k sporazumu o popolni prepovedi jedrskih poskusov. Ob koncu obiska v Indiji, kjer je Putin obiskal indijski jedrski raziskovalni center BARC v Trombayu, je izrazil željo po sodelovanju Indije na pogajanjih za podpis sporazuma o popolni prepovedi jedrskih poskusov.
Putin za kompromis med Indijo in Pakistanom
04. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v okviru uradnega obiska v Indiji v današnjem nastopu v indijskem parlamentu pozval Indijo in Pakistan, da končno najdeta kompromisno rešitev za spor glede Kašmirja. Ob tem je zahteval, naj v celoti spoštujeta nadzorno črto, ki ločuje to ozemlje na dva dela.
ZDA podpirajo opozicijo
03. 10. 2000 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Jacka Siewertaje ZDA podpirajo odločitev srbske opozicije, da se ne udeleži drugega kroga predsedniških volitev v ZRJ, ker je predsednik Slobodan Milošević izgubil že v prvem krogu in mora priznati poraz. Kot je povedal Siewert, je ameriško stališče glede Miloševića jasno in sicer, da sodi v Haag, da mora oditi z oblasti in iz Srbije na mednarodno sodišče v Haag.
Sporazum Rusije in Indije o strateškem partnerstvu
03. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in indijski premier Atal Behari Vajpayee sta danes v New Delhiju podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, ki bo okrepil odnose med državama. Poleg tega dokumenta, ki bo dvignil odnose na novo raven, sta državi podpisali še vrsto drugih sporazumov o sodelovanju na področju obrambe, jedrske energije, trgovine, znanosti in tehnologije.
Putin potuje v Indijo
01. 10. 2000 00.00
Putin, ki ta ponedeljek odpotuje na štiridnevni obisk v Indijo, se bo v New Delhiju med drugim srečal z indijskim premierom Atalom Beharijem Vajpayeem, s katerim naj bi podpisal dogovor o sodelovanju med državama, predvsem na gospodarskem in tehničnem področju. Ruski predsednik Vladimir Putin se je zavzel za novo strateško partnerstvo z Indijo in oblasti v New Delhiju pozval k skupnemu boju proti islamskemu terorizmu. Ruska in indijska delegacija naj bi med obiskom podpisali kar približno petnajst sporazumov o sodelovanju na področja gospodarstva, komunikacij, znanosti, izobraževanja, kulture in o vojaškem sodelovanju. To je prvi obisk ruskega predsednika v Indiji po sedmih letih.
Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.
Posredovanje ruske diplomacije v ZRJ?
30. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izrazil pripravljenost ruske diplomacije, da pomaga pri razrešitvi spora o rezultatih nedeljskih volitev v ZRJ. Putin je izjavil, da je pripravljen v Beograd poslati zunanjega ministra Igorja Ivanova, da bi se ta pogovoril z vsemi stranmi, vpletenimi v spor, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Srečanje Putina in Schröderja v Moskvi
25. 09. 2000 00.00
Danes sta se v Moskvi srečala nemški kancler Gerhard Schröder in ruski predsednik Vladimir Putin. Pogovarjala sta se predvsem o ruskem dolgu in volitvah v ZR Jugoslaviji. Schröder je po pogovorih dejal, da so se prebivalci ZRJ odločili za demokratične spremembe.
Kursk s trupli bodo dvignili na suho
19. 09. 2000 00.00
Čeprav mornarje, ki so potonili skupaj s svojimi plovili, po mornariški tradiciji večinoma pustijo v vodnem grobu, so se Rusi tokrat odločili drugače.
Člani VS podprli reforme
08. 09. 2000 00.00
Voditelji držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na seji med vrhom tisočletja v New Yorku sprejeli izjavo v kateri so izrazili potrebo po utrditvi osrednje vloge ZN v mirovnih operacijah in se strinjali, da so glede izvajanja teh potrebne korenite reforme. Delovno gradivo za voditelje 15 držav je bilo poročilo skupine strokovnjakov, ki so po naročilu generalnega sekretarja ZN Kofija Annana izpostavili pomanjkljivosti in predlagali izboljšave glede mirovnih operacij.
Konec japonsko-ruskega zasedanja
05. 09. 2000 00.00
Japonsko-rusko vrhunsko zasedanje, ki se je začelo v nedeljo, se je danes končalo, ne da bi ruski predsednik Vladimir Putin in japonski premier Joširo Mori dosegla rešitev vprašanja Kurilskih otokov, vendar pa sta podpisala skupno izjavo, v kateri izražata namen nadaljevati pogajanja o tem.
Putin zavrnil japonske zahteve
04. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki danes nadaljuje tridnevni obisk na Japonskem, je v pogovoru z japonskim premierom Joširom Morijem zavrnil vse ozemeljske zahteve Japonske do Kurilskih otokov, ki jih je tedanja Sovjetska zveza priključila ob koncu druge svetovne vojne, zaradi česar Moskva in Tokio vse doslej nista podpisala mirovnega sporazuma.
Putin na Japonskem
03. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes prispel na tridnevni obisk na Japonsko. Kljub sporu med državama zaradi Kurilskih otokov je Putin po prihodu zatrdil, da so odnosi med državama zelo dobri. "Rusko-japonski odnosi so na tako visoki ravni, kot po drugi svetovni vojni še niso bili," je povedal Putin. "To cenimo in smo odnose pripravljeni še naprej razvijati," je dodal ruski predsednik, ki ga je na tokijskem letališču sprejel japonski premier Joširo Mori.
Putin podpisal odlok o ustanovitvi državnega sveta
01. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok o ustanovitvi državnega sveta. Državni svet bo posvetovalni organ, ki bo združeval guvernerje 89 ruskih regij, v njem pa se bodo guvernerji s predsednikom države posvetovali o večjih problemih. Putin je napovedal, da se bo svet, del izvršilne veje oblasti, sestajal vsake tri mesece, predsedoval pa mu bo predsednik države.
Putin se ne bo pogajal
30. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zavrnil novo ponudbo za pogajanja s čečenskim predsednikom Aslanom Mashadovom, ki jo je v dumi nedavno predstavil čečenski poslanec Aslambek Aslahanov, je poročala agencija Interfax. "Mashadov nima nobene oblasti, voditelja upornikov Basajev in Hatab ga izrabljata, ko ga potrebujeta. Če ga ne bi potrebovala, bi ga že zdavnaj odstranila. Zato se ne bomo srečali z njim," so opozorili v Kremlju. Moskva od lani ne priznava legitimnosti čečenskega predsednika in uradno zavrača pogajanja in stike z Mashadovom.
Dvig Kurska šele prihodnje leto
23. 08. 2000 00.00
Rusija danes žaluje za 118 mornarji potopljene jedrske podmornice v Barentsovem morju. Vlada v Moskvi bo vsaki družini umrlega mornarja nakazala 7000 ameriških dolarjev, oziroma nekaj več kot poldrugi milijon slovenskih tolarjev. Svojci umrlih mornarjev se danes niso udeležili dneva žalovanja, ki ga je razglasil ruski predsednik Vladimir Putin, saj želijo, da bi še pred žalovanjem iz Barentsovega morja potegnili posmrtne ostanke umrlih. Dopoldne pa se je ob tihomorskem polotoku Kamčatka zgodila nova nesreča na eni od ruskih vojaških ladij, kar še bolj priča o tem, da so razmere v ruski mornarici več kot porazne. Načelnik generalštaba ruske mornarice Viktor Kravčenko je danes zanikal informacije ruskih meteorologov o občutnem povečanju stopnje radioaktivnega sevanja v Barentsovem morju.
Dan žalovanja za mornarji s Kurska
22. 08. 2000 00.00
Družine 118-tih nesrečnih žrtev potopljene ruske jedrske podmornice Kursk zahtevajo odgovor, kdo v Moskvi je kriv za smrt mornarjev. Med tem pa ruski obrambni minister Igor Sergejev trdi, da je vzrok za nesrečo trčenje Kurska z britansko podmornico iste velikosti in da zveza Nato tega ne bo nikoli priznala.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Reševanje podmornice Kursk
19. 08. 2000 00.00
Poskusi reševanja že teden dni ponesrečene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju so se neuspešno nadaljevali tudi vso minulo noč, je poročala ruska televizijska postaja ORT. Eni izmed ruskih reševalnih kapsul je včeraj prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin podmornice, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino.
Ruska reševalna kapsula dosegla Kursk
18. 08. 2000 00.00
Eni od ruskih reševalnih kapsul je danes prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano, je povedal predstavnik ruske mornarice. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino. Od torka so odprtine na podmornici skušale doseči že štiri reševalne kapsule, vendar so bile zaradi slabega vremena in slabe vidljivosti v morju okoli podmornice neuspešne. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu številni očitajo, da kljub tragediji podmornice Kursk ni prekinil počitnic ob Črnem morju, je danes na Jalti pojasnil, da ni prišel na kraj nesreče, ker ni želel ovirati strokovnjakov. Putin je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da je takoj, ko je izvedel za nesrečo, želel odleteti v Severnomorsk. Dodal je, da si je premislil, ker je menil, da s svojim prihodom ne bi pomagal pri rešitvi nesreče, ampak bi samo oviral strokovnjake pri njihovem delu. Obenem je dejal, da so možnosti za rešitev posadke Kurska "zelo majhne, kljub temu pa še obstajajo". Putin je še menil, da "mora vsak ostati na svojem mestu". Ruske agencije sicer poročajo, da naj bi se Putin še danes vrnil v Moskvo in se tako ne bo udeležil srečanja voditeljev Skupnosti neodvisnih držav, ki so se zbrali na Jalti.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Putin podprl ustanovitev palestinske države
11. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Moskvi dejal, da je Rusija vedno podpirala legitimno pravico palestinskega naroda do ustanovitve lastne države.
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Strah pred bombnimi napadi
10. 08. 2000 00.00
Zaradi vrste preplahov o domnevnih bombah je ruska policija v noči na četrtek v Moskvi opravila več preiskav in evakuirala eno od železniških postaj, je sporočila mestna uprava. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je danes obiskal postajo podzemne železnice Puškin, prizorišče eksplozije, v kateri je v torek umrlo osem ljudi, 97 pa jih je bilo ranjenih. V spomin na žrtve je položil vence. Preiskovalci torkove eksplozije so danes objavili štiri računalniško izdelane portrete osumljenih napadalcev, med njimi tudi portret glavnega osumljenca.
Gorbačov prvič pri Putinu
10. 08. 2000 00.00
Nekdanjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova je prvič po njegovem prisilnem umiku leta 1991 na političnih pogovorih v Kremlju danes sprejel ruski predsednik Vladimir Putin. Putin je sedanjega predsednika ruskih socialdemokratov danes sprejel na dvournem srečanju, je poročala tiskovna agencija Interfax v Moskvi. Gorbačov je po srečanju povedal, da s Putinom soglašata v številnih vprašanjih ter da on in njegova stranka podpirata novega predsednika.
Rusi v letu dni ubili 14.000 Čečenov
03. 08. 2000 19.30
Ruske sile so od začetka spopadov na Severnem Kavkazu avgusta lani ubile 14.000 čečenskih upornikov, je včeraj po poročanju agencije Interfax sporočil namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov. Ruski generali so sicer ob začetku spopadov menili, da čečenske uporniške sile ne presegajo 7000 mož.
Spomenik umrlim ruskim padalcem
03. 08. 2000 10.45
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v mestu Pskov na severozahodu Rusije slovesno odkril spomenik 84 ruskim padalcem, ki so jih uporniki 1. marca lani ubili iz zasede na jugu Čečenije. Ruski predstavniki so takrat sprva zanikali, kasneje pa priznali, da je v napadu padlo 84 padalcev, preživelo pa samo šest.
Putin odstavil deset generalov
31. 07. 2000 19.46
Ruski predsednik Vladimir Putin je v vrhu ruske vojske odstavil deset generalov, danes poročajo ruski mediji, ki se sklicujejo na vire blizu predsednika. V Kremlju so pojasnili, da so bili generale odstavljeni zaradi starosti ali pa na njihovo lastno željo, in da gre le za običajen proces rotacije.