Vojislav Koštunica
Kouchner zapušča svoj položaj
17. 11. 2000 00.00
Vodja prehodne uprave Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Bernard Kouchner je po poročanju Varnostnemu svetu ZN o poteku lokalnih volitev na Kosovu dejal, da bo ostal na položaju še toliko časa, dokler generalni sekretar ZN Kofi Annan ne najde njegovega naslednika. Kouchner je potrdil, da Annan tako osebo že išče. Ustanovitelj organizacije Zdravniki brez meja je sicer članom VS ZN večkrat omenil, da ga najverjetneje vidijo zadnjič v vlogi vodje misije UNMIK. Kouchner je dejal, da vojna na Kosovu še ni končana in da je vzpostavljanje miru še vedno težavna naloga, kljub uspešnim lokalnim volitvam, ki so jih izvedli 28. oktobra. Po Kouchnerjevem nastopu se je k razpravi prijavilo vseh 15 članov VS, kakor tudi predstavnika Albanije in ZR Jugoslavije.
Koštunica v Evropskem parlamentu
16. 11. 2000 00.00
Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica je včerajšnji obisk Evropskega parlamenta izkoristil, da je izpostavil nujnost, da se Jugoslavija priključi EU. Izjavil je, da je vključevanje v evropske integracije zunanjepolitični cilj ZRJ, pred tem pa potrebuje pomoč, da obnovi uničeno gospodarstvo. Da so vrata EU odprta tudi za ZRJ, če bo država nadaljevala po poti demokracije in izvajala potrebne reforme, je potrdila tudi predsednica parlamenta Nicole Fontaine. Koštunica je tudi izrazil željo, da bi ZRJ z EU kar najhitreje podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Integracija ima kljub vsemu mnoge zadržke , predvsem ki se tičejo odgovornosti posameznikov, predvsem Miloševića, za vojne zločine. Koštunica je ponovil zagotovilo, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sprejema kot svojo mednarodno dolžnost. Vendar je ob tem dodal, da je Milošević za zločine odgovoren najprej najprej pred srbskim narodom.
ZRJ postala članica OVSE
10. 11. 2000 00.00
ZRJ je danes tudi uradno postala 55. članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odločitev je soglasno sprejelo 54 članic na zasedanju stalnega sveta organizacije. Zastavo nekdanje SFRJ, ki je bila iz OVSE izključena leta 1992 zaradi vojne v BiH, bodo zamenjali z zastavo ZRJ, jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović pa bo govoril na zasedanju stalnega sveta.
Danes o sprejemu ZRJ v OVSE
10. 11. 2000 00.00
Danes se bo na posebni seji sestal stalni odbor Organizacije za varnost in
Odstopil direktor Telekoma Srbije
08. 11. 2000 00.00
Generalni direktor družbe Telekom Srbije Miloš Nešović je včeraj ponudil svoj odstop zaradi pogostih kritik nekaterih svojih uslužbencev, potem, ko je nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića zamenjal Vojislav Koštunica, je objavila družba v sporočilu za javnost.
195144inđićeva izjava odmeva v Zagrebu
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem odmeva izjava enega od vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zorana 195144inđića, ki je v soboto Zagreb pozval, naj stori "gentlemansko potezo" in polotok Prevlako prepusti Črni gori kot turistično demilitarizirano območje. Hrvaški predsednik Stipe Mesič in zunanji minister Tonino Picula sta poudarila, da vprašanje Prevlake ni ozemeljsko, temveč varnostno vprašanje, saj ozemeljska pripadnost Prevlake Hrvaški ni bila nikoli vprašljiva. Hrvaški predsednik Mesič je za sinočnji osrednji dnevnik hrvaške televizije poudaril, da je Prevlaka varnostno in ne ozemeljsko vprašanje in da v skladu s tem ne sme biti militarizacije tega območja na nobeni strani. Mesič se je zavzel tudi za načelno rešitev tega vprašanja, ki lahko v največji meri prispeva k dobrim odnosom med sosednjima državama. Zunanji minister Tonino Picula, ki se je v Rimu udeležil ministrskega zasedanja Sveta Evrope, pa je za današnji Vjesnik 195144inđićevo izjavo komentiral z besedami, da hrvaška vlada od Beograda pričakuje verodostojnega in uradnega sogovornika, ki bo v duhu sprememb v ZRJ tudi k vprašanju Prevlake pristopil z mnogo več realnosti kot nekdanji Miloševićev režim. "Prav pri vprašanju Prevlake morata predsednik Vojislav Koštunica in jugoslovanska vlada pokazati prekinitev s politiko Slobodana Miloševića," je še dejal Picula za Vjesnik. Picula je še dodal, da bodo o vprašanju Prevlake visoki hrvaški predstavniki govorili tudi na srečanjih z visokimi jugoslovanskimi predstavniki na zagrebškem vrhu 24. novembra. Picula se bo sicer jutri v Cavtatu srečal s črnogorskim zunanjim ministrom Brankom Lukavcem.
Vrhovni obrambni svet ZRJ
01. 11. 2000 00.00
V Podgorici je potekalo zasedanje Vrhovnega obrambnega sveta, ki se je sestal prvič potem, ko je položaj jugoslovanskega predsednika 7. oktobra prevzel Vojislav Koštunica. Najvišji vojaški organ, v katerem poleg jugoslovanskega predsednika sodelujejo še predsednika obeh republik, načelnik generalštaba jugoslovanske vojske in zvezni obrambni minister, se je prvič po letu 1992 sestal v Črni gori.
VS predlagal sprejem ZRJ v ZN
01. 11. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči soglasno, brez ugovora in glasovanja, sprejel resolucijo, v kateri priporoča Generalni skupščini sprejetje ZR Jugoslavije v Združene narode. Generalna skupščina naj bi že danes popoldne po lokalnem času obravnavala predlog resolucije o sprejemu, ki ga je pripravila Francija, na seji pa bodo navzoči tudi predstavniki ZRJ, ki so sinoči odpotovali iz Beograda.
Koštunica pripravljen na pogovor z Rugovo
31. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes v Oslu izrazil pripravljenost za pogovor z albanskim voditeljem Ibrahimom Rugovo, čigar stranka je zmagala na sobotnih lokalnih volitvah na Kosovu, zavrača pa razpravo o neodvisnosti pokrajine. Rugova pa glede pogovorov z novim jugoslovanskim predsednikom zaenkrat pušča odprte možnosti, dejal pa je, da še ne more reči ali se je z njim pripravljen srečati.
ZRJ zaprosila za sprejem v ZN
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je kot gost osrednjega dnevnika Televizije Srbija poudaril, da ZR Jugoslavija obstaja, da jo je mednarodna skupnost ob njenem nastanku leta 1992
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
ZRJ ne priznava volitev na Kosovu
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je izjavil, da Zvezna Republika Jugoslavija ne bo priznala lokalnih volitev na Kosovu, ker naj bi bile monoetnične.
Peterle o prošnji ZRJ za članstvo v ZN
28. 10. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je v izjavi za POP TV dejal, da je prošnja za članstvo, ki jo je
Izginilo odlikovanje za Miloševića
28. 10. 2000 00.00
Zlato odlikovanje, ki je bilo izdelano za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je izginilo. Milošević bi moral na pobudo stranke Jugoslovanske levice najvišje državno odlikovanje, red narodnega heroja, dobiti že minulo poletje, vendar pa so podelitev zaradi negativnih odzivov preložili na čas po pričakovani ponovni izvolitvi Miloševića. A so se ušteli in 24. septembra je bil za jugoslovanskega predsednika izvoljen Vojislav Koštunica. Povrh vsega je sedaj izginilo še odlikovanje. Po navedbah vodje nadzora proizvodnje v rudniku zlata Majdanpek odlikovanje tehta okoli 640 gramov in je izdelano iz 14-karatnega zlata. V javnosti se širijo govorice, da naj bi Miloševića poleg tega razveselili še s parom dragocenih briljantov.
DPS o odnosih s Srbijo
27. 10. 2000 00.00
Glavni odbor Demokratske stranke socialistov (DPS) Mila Djukanovića je na včerajšnji seji podprl stališče predsedstva stranke, po katerem naj bi Črna gora in Srbija pred začetkom pogovorov o prihodnjih odnosih v Jugoslaviji pridobili mednarodno priznanje državnega statusa in ločeni mesti v Združenih narodih, je poročala srbska agencija Beta.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
Srečanje Koštunice in Rogozina
24. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik odbora ruske dume za mednarodne odnose Dmitri Rogozin sta se danes v Beogradu pogovarjala o sodelovanju med državama in o načinih za ukinitev sankcij proti ZRJ.
Koštunica priznal zločine
24. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v pogovoru za televizijsko postajo CBS News, ki ga bodo objavili drevi, prvič priznal, da sta jugoslovanska vojska in srbska policija na Kosovu zagrešili zločine in dodal, da je pripravljen sprejeti krivdo zanje.
Nadaljevanje zasedanja jugoslovanske skupščine
24. 10. 2000 00.00
Zasedanje srbske skupščine, na katerem naj bi izvolili novo srbsko vlado, se bo danes zjutraj nadaljevalo, je napovedal predsednik skupščine Dragan Tomić. Sinoči so morali zasedanje prekiniti zaradi obstrukcije poslancev radikalne stranke Vojislava Šešlja, ki so vsi po vrsti imeli zelo dolge govore. Radikalci namreč nasprotujejo oblikovanju nove vlade. Skupščina je doslej potrdila odstop srbskega premiera Mirka Marjanovića in njegove vlade, s čimer je odprla pot za oblikovanje prehodne vlade, ki naj bi Srbijo vodila do predčasnih volitev. Te naj bi bile 23. decembra. Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica pa je z vodstvom Demokratske opozicije Srbije (DOS) pozno sinoči v Beogradu nadaljeval posvete o sestavi nove jugoslovanske vlade. Danes pa naj bi nadaljeval pogajanja s črnogorskimi socialisti (SNP).
Nova vlada v ZRJ v tednu dni
23. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je sinoči za beograjski radio B2-92 povedal, da bo ZRJ v enem tednu dobila novo vlado.
Kontroverzni obisk Koštunice v BiH
22. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes prvič po koncu vojne obiskal BiH. V hercegovskem mestu Trebinje se je udeležil slovesnosti ob pokopu posmrtnih ostankov srbskega pesnika Jovana Dučića. Obisk Koštunice je sprožil diplomatski spor, saj je Koštunica v BiH prišel na povabilo Republike srbske, zvezna vlada v Sarajevu pa je opozorila, da se o obisku z njo niso posvetovali. V Trebinju se je zbrala večina vodilnih politikov srbske entitete v BiH.
Koštunica jutri v Sarajevo
21. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se bo jutri na letališču v Sarajevo srečal s člani skupnega predsedstva BiH, so po poročanju agencije Tanjug danes sporočili iz urada novega predsednika ZRJ. Koštunica bo na kratko srečanje prispel s helikopterjem iz Trebinja v Republiki Srbski, kjer se bo udeležil verske slovesnosti ob pokopu posmrtnih ostankov srbskega pesnika Jovana Dunčića.
Srečanje Koštunice z vodstvom vojske in policije
19. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je danes v Beogradu srečal z načelnikom generalštaba jugoslovanske vojske Nebojšo Pavkovićem, vodjo srbske obveščevalne službe Radomirjem Markovićem in srbskim predsednikom Milanom Milutinovićem. Kot so sporočili iz urada predsednika ZRJ, so na srečanju govorili o varnostnih razmerah v državi in potrebi, da vojska in policija v polni meri izpolnjujeta zakonsko določene obveznosti.
Italija ZRJ 52 milijonov evrov
19. 10. 2000 00.00
Italija je včeraj ZR Jugoslaviji nakazala 100 milijard lir (51,6 milijona evrov), s čimer želi podpreti proces stabilizacije in razvoja v tej državi, so povedali pri italijanski vladi. Odločitev o pomoči ZRJ je Italija sprejela med obiskom italijanskega premiera Giuliana Amata v Beogradu minuli teden. Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je Amatu na pogovorih v Beogradu dejal, da ZRJ računa na pomoč Italije tako pri utrditvi procesa demokracije v ZRJ kot pri ponovnem vključevanju te države v mednarodne ustanove. Italijanski minister za zakladnico Vincenzo Visco, ki je spremljal Amata v ZRJ, pa je napovedal, da bo njegova država ZRJ ponudila bilateralno pomoč.
Humanitarne pošiljke goriva za ZRJ
18. 10. 2000 00.00
Madžarska naftna družba MOL je ZR Jugoslaviji ponudila humanitarne pošiljke goriva, je za madžarsko tiskovno agencijo MTI povedal član vodstva družbe Sandor Mehes po pogovorih z Miroljubom Labusom, članom skupine neodvisnih srbskih gospodarstvenikov G-17 in kriznega odbora, ki ga je oblikoval jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Družba MOL je pripravljena v skladu s ponudbo ZRJ takoj brezplačno poslati 1500 ton kurilnega olja, ponudila pa je tudi pošiljke kurilnega olja in nafte po nižjih cenah od običajnih.
Srečanje Koštunice in 195144ukanović
17. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je danes med svojim prvim
Koštunica prispel v Podgorico
17. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes prispel v Podgorico , kjer naj bi poskušal dobiti podporo črnogorskih voditeljev pri oblikovanju nove zvezne vlade. Koštunica se je že sestal s črnogorskim predsednikom Milo Djukanovićem. Vsebina njunih pogovorov še ni znana.
Obisk Karađorđevića v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je včeraj zvečer prispel na ženevsko letališče, kjer naj bi se
Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN
14. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez