Vojni
Režek pred Mogetovo komisijo
13. 01. 2000 21.17
Nekdanji uslužbenec obveščevalno-varnostne službe in leta 1994 glavni preiskovalec orožarskih poslov Damjan Režek je pred t.i. Mogetovo komisijo potrdil, da so po osamosvojitveni vojni orožje prodajali tudi za gotovino. Za večino tega orožja dokumentacija ne obstaja, kar je po mnenju predsednika preiskovalne komisije Mogeta sramota, zato je treba to enkrat za vselej razčistiti.
Denarna podpora izraelsko-sirskim pogajanjem
13. 01. 2000 19.55
Vodilni ameriški senatorji, ki so bili na obisku v Izraelu, so povedali, da bi Washington lahko priskrbel velike vsote denarja skupaj z mirovnimi silami, ki bi pomagale ohraniti izraelsko-sirski mir. Senatorji pa so tudi povedali, da mora biti kakršnakoli ameriška pomoč ali mirovne sile le del širših mednarodnih naporov.
Prepoved prodaje parfuma Yves Saint-Laurenta
11. 01. 2000 08.08
Kitajske oblasti so se nedavno zaradi pritožb potrošnikov odločile za prepoved prodaje parfuma Opium, proizvajalca Yves Saint-Laurenta, ki je na Kitajskem v prodaji že pet let. Predstavnik podjetja, pristojnega za distribucijo parfuma, je potrdil, da so prodajo ustavili. Potrošniki v mestu Chengdu na jugozahodu države so namreč menili, da ime parfuma predstavlja ''onesnaženje duha'', ki kitajski mladini daje napačna sporočila. Beseda opij ima na Kitajskem še posebej negativen pomen, saj spominja na dve opijski vojni med Veliko Britanijo in Kitajsko proti koncu 19. stoletja, s katero so Britanci hoteli prepričati Kitajsko, naj odpre svoje tržišče za uvoz opija, ki ga je bila prepovedala, in drugo donosno blago.
Izraelskemu predsedniku grozi denarna afera
04. 01. 2000 09.41
Izraelsko državno tožilstvo bo preverilo poročila, po katerih naj bi izraelski predsednik Ezer Weizman pred nastopom položaja od nekega francoskega milijonarja prejel denarni prispevek v višini 450.000 dolarjev, ki ga ni prijavil in zanj ni plačal davkov. Weizman, ki se na obtožbe doslej še ni odzval, je danes v Jeruzalemu izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo državnega tožilstva in poudaril, da bo zadevo komentiral, ko bodo znani izidi preiskave.
Izrael zahteva večjo Assadovo podporo
03. 01. 2000 15.27
Izraelski zunanji minister David Levy je za izraelski vojaški radio povedal, da bo Izrael od sirskega predsednika Assada kmalu zahteval osebno udeležbo v mirovnih pogovorih. Levy je izjavil, da pri tem ne gre za vprašanje časti, temveč vprašanje resnosti in predanosti mirovnemu procesu. Izraelsko-sirski mirovni pogovori so osredotočeni na izraelski umik z Golanske planote, ki so jo leta 1967 vojni zasedli Izraelski vojaki. Sirija zahteva popolni umik izraelske vojske. Opozicija obtožuje premiera Baraka, da pred javnostjo skriva mirovne načrte ter da bo umik z Golanske planote Izrael zelo veliko stal, hkrati pa bo Sirija dobila veliko denarno pomoč za sklenitev mirovnega sporazuma.
Tradicionalno novoletno srečanje mladih
28. 12. 1999 08.46
V Varšavi potekajo še zadnje priprave na tradicionalno novoletno srečanje mladih, na katerem se bo po napovedih letos zbralo kar 70.000 ljudi.
Spominska plošča Matiji Tomcu
27. 12. 1999 16.11
Ob stoletnici rojstva Matije Tomca so na skladateljevi rojstni hiši v Kapljišču pri Metliki v nedeljo odkrili spominsko ploščo. Ploščo je odkril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. Ob tej priložnosti je spominsko mašo v farni cerkvi v Podzemlji daroval ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Matija Tomc se je rodil 25. decembra v Kapljišču, umrl pa je 8. februarja leta 1986 v Domžalah. Leta 1924 je diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani in leta 1930 iz orglarstva na Dunaju, kjer je študiral tudi kompozicijo. V letih od 1930 do 1945 je bil profesor glasbe v šentviških Škofovih zavodih, po vojni pa do leta 1973 kaplan oz. župnik v Domžalah. Od leta 1932 do 1947 je poučeval tudi orgle na Glasbeni matici, Državnem konservatoriju in Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Odkrili predmete iz druge svetovne vojne
25. 12. 1999 17.56
V kraljevi utrdbi v Kaliningradu na zahodu Rusije so pred dnevi odkrili skoraj 15.000 predmetov, ki so jih med drugo svetovno vojno skrili Nemci, so po poročanjih ruske agencije AVN sporočili iz centra za iskanje umetniških predmetov. Najdeni predmeti so del kolekcije Pruskega muzeja mesta Koenigsberg, danes Kaliningrad, ki je imel sedež v utrdbi. Kaliningrad, ki se nahaja med Poljsko in Litvo, je med drugo svetovno vojno prešel pod rusko oblast, utrdba pa po vojni pod obrambno ministrstvo takratne Sovjetske zveze. Kasneje so utrdbo predali kaliningrajski mestni občini, ki je dovolila raziskave ruskih arheologov. Vrednost najdenih predmetov so ocenili na več milijard rubljev.
Najvišji športnik ne namerava v NBA
25. 12. 1999 12.44
Severnokorejski košarkar Ri Mjung Hon, z 2,35 metra najvišji znani športnik na svetu, je izjavil, da ga igranje v ameriški profesionalni košarkarski ligi NBA ne zanima. Velikan si šteje v čast, da lahko igra v svoji komunistični domovini, ki ji vlada general Kim Jong Il.
Slovenec v Beogradu 1987-1991
23. 12. 1999 17.59
Ob deseti obletnici padca berlinskega zidu je slovenski diplomat Milan Jazbec v samozaložbi izdal knjigo o slovenskem osamosvajanju z naslovom Slovenec v Beogradu 1987-1991. Knjiga je pričevanje o prelomnih dogodkih slovenske zgodovine, vendar s pogledom ''od zunaj''. Avtor je leta 1987, z diplomama iz novinarstva in obramboslovja, odšel v diplomatsko službo v Beograd, od koder se je 21. junija 1991 za zmeraj vrnil. Postal je konzul Republike Slovenije v Celovcu, nato delal v zunanjem ministrstvu, od konca leta 1996 pa je na Švedskem, kjer zdaj opravlja posle ''drugega'' človeka na veleposlaništvu RS v Stockholmu. Januarja letos je bil med kandidati za obrambnega ministra.
Talbott v Moskvi
23. 12. 1999 16.27
Namestnik ameriške državne sekretarke Strobe Talbott je v Moskvi po srečanju z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom Rusijo obtožil kršitve mednarodnega prava v vojni v Čečeniji.
Umrl je pesnik Peter Levec
21. 12. 1999 18.20
Jutri dopoldne se bodo na ljubljanskih Žalah poslovili od književnika, slovenskega pesnika in prevajalca Petra Levca. Umrl je po daljši bolezni v 77. letu starosti, je poročal Radio Slovenija.
Letos po svetu več vojn
20. 12. 1999 17.27
Po svetu je bilo letos kar trikrat več vojn kot lani. Po podatkih Delovne skupnosti za raziskovanje vzrokov vojn s hamburške univerze je bilo letos po svetu 35 vojn, od tega 14 v Afriki in 12 v Aziji.
Sprejeta resolucijo o BiH
17. 12. 1999 10.19
Generalna skupščina ZN je v četrtek sprejela resolucijo o Bosni in Hercegovini, v kateri je pozdravila newyorško deklaracijo, ki so jo 15. novembra sprejeli trije člani predsedstva BiH pred sejo varnostnega sveta, ki jo je sklicala Slovenija. Muslimanski, hrvaški in srbski člani predsedstva BiH so v deklaraciji izrazili pripravljenost za izpolnjevanje daytonskega mirovnega sporazuma in se med drugim dogovorili za ustanovitev skupne obmejne službe ter skupne komisije o vrnitvi beguncev.
Hrvaška, BiH in Srbija sodijo v Evropo
08. 12. 1999 18.52
Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPOe) in koroški deželni glavar Joerg Haider je med obiskom v Bruslju izjavil, da tudi Hrvaška, BiH in Srbija sodijo v Evropo. Po njegovem mnenju bi morali Hrvaško obravnavati podobno kot Slovenijo, saj že dolgo ni več v vojni. Opozoril je, da zdajšnja politika EU do Hrvaške ne vodi do stabilnosti te države v obdobju po odhodu predsednika Franja Tuđmana.
Današnja seja t.i. Jerovškove komisije prestavljena na jutri
08. 12. 1999 16.22
Za danes predvidena 15. seja preiskovalne komisije DZ o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem, je prestavljena in bo jutri, 9. decembra, in sicer ob 14. uri, je sporočil njen predsednik Jožef Jerovšek (SDS).
Plin v Čečenijo šele po končani vojni
08. 12. 1999 16.17
Oskrba z zemeljskim plinom bo v Čečeniji ponovno vzpostavljena tisti trenutek, ko bodo uporniki izstrelili zadnji strel, je povedal direktor ruskega monopolista Gazprom Rem Vyakhirev. V imenu korporacije Gazprom je še dodal, da komaj čaka na dan, ko bodo potrošniki iz severnega Kavkaza spet začeli plačevati račune za zemeljski plin in ko bo gospodarstvo na tem področju spet normalizirano.
Bolnico Franja na UNESCOV seznamu?
04. 12. 1999 20.34
Poslanec ZLSD Samo Bevk je na vlado naslovil pobudo za uvrstitev Partizanske bolnice Franja na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri UNESCU. Kot je v zapisal v obrazložitvi, je bolnica Franja najbolj celovito in avtentično ohranjen objekt, ki simbolizira partizansko zdravstvo med drugo svetovno vojno na slovenskem narodnostnem ozemlju.
Recital Lenče Ferenčak o Lili Novy
30. 11. 1999 14.52
Lenča Ferenčak, znana dramska in filmska igralka, je iz spominov in poezije pesnice Lili Novy (1885-1958) sestavila recital, ki ga bo z glasbenim sodelavcem Ladom Jakšo prvič uprizorila v četrtek, 2. decembra, zvečer v salonu kamniškega gradu Zaprice. Večer je po verzu iz ene od pesmi Lili Novy naslovljen ''In temni bog mi pravi - Bodi moja!'' Kamniški muzej in tamkajšnji Kulturni center obiskovalcem svetujeta, naj obisk literarno-glasbenega večera povežejo z ogledom muzejskih zbirk in razstav, za kar so postavili tudi enotno, nižjo ceno vstopnice.
Tamilski tigri za mirovne pogovore
27. 11. 1999 20.55
Voditelj separatističnih upornikov tamilskih tigrov, Velupillai Prabhakaran, je danes pozval šrilanško vlado k ustavitvi oboroženih spopadov, ukinitvi gospodarskega embarga za področja, ki jih nadzorujejo uporniki ter k začetku mirovnih pogovorov, ki bi vključevale mednarodnega posrednika. Prabhakaran je v govoru ob >>dnevu herojev<< v spomin tisočev upornikov, ki so izgubili življenje v vojni, poudaril, da imajo uporniki dovolj orožja za nadaljevanje spopadov, vendar pa puščajo odprto možnost za politično ureditev konfliktov. Problem želijo rešiti na miren način, s pomočjo civilnih metod in brez prelivanja krvi ter novih žrtev. Vodja upornikov je še dodal, da mirovni pogovori ne smejo potekati v >>vojnih razmerah, vojaški agresiji, okupaciji in ekonomskem zatiranju tamilskega naroda<<.
Rugova zahteva volitve
27. 11. 1999 09.48
Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je v Prištini dejal, da zahteva sklic predsedniških volitev na Kosovu. Dodal je še, da mora biti predsednik izvoljen neposredno, saj v parlamentu izvoljeni predsednik ne bi bil sposoben voditi pokrajine po vojni.
Predstavitev zbornika o Josipu Agnelettu
25. 11. 1999 07.56
V Trubarjevi čitalnici Narodne in študijske knjižnice (NŠK) v Trstu so včeraj predstavili zbornik z naslovom Josip Agneletto, slovenski kulturnik in politik v Istri in Trstu. V zborniku so zbrani prispevki s posveta, ki so ga aprila lani v Trstu priredili Znanstveno-raziskovalno središče RS iz Kopra, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, NŠK, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta ter Kulturni klub Istra.
Najpomembnejši dogodki 20. stoletja
24. 11. 1999 08.08
Druga svetovna vojna je po mnenju 71 odstotkov vprašanih Američanov najbolj vplivala na potek dogodkov v 20. stoletju, je pokazala javnomnenjska raziskava inštituta Gallup, ki jo je objavil ameriški časnik USA Tosay. Tudi naslednja dva, po prepričanju Američanov, najpomembnejša dogodka v iztekajočem se stoletju sta povezana z vojno, in sicer eksplozija prve atomske bombe ter nacistični holokavst. Američani velik pomen pripisujejo še pridobitvi volilne pravice za ženske, sprejetju zakona o civilnem pravu, prvi svetovni vojni, pristanku na Luni in atentatu na ameriškega predsednika Johna Kennedyja. Med dogodki, ki naj ne bi bistveno vplivali na zgodovino, pa so anketirani navedli proces za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona, zalivsko vojno in afero Watergate.
Clinton obiskal Kosovo
23. 11. 1999 20.23
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes prvič obiskal Kosovo. Na prištinskem letališču sta ga sprejela vodja misije Združenih narodov Bernard Kouchner in poveljnik Kforja general Klaus Reinhardt. Ameriški predsednik, ki ga je spremljala hčerka Chelsea, je najprej nagovoril prebivalce Kosova, potem pa je obiskal še ameriško vojaško oporišče v Uroševcu.
Grobnica rodbine Hohenzollern odprta za javnost
23. 11. 1999 18.05
V berlinski stolnici so minuli konec tedna znova slovesno odprli grobnico nemške rodbine Hohenzollern. Grobnica je tako s 94 krstami v vsej 500-letni zgodovini prvič povsem odprta za javnost. Berlinska stolnica je bila nekoč dvorna cerkev rodbine Hohenzollern in glavna predstavnica pruskega protestantizma. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednika mestnih vlad Berlina in Brandenburga kot tudi predstavniki iz družine Hohenzollern. O prenovi stolnice, ki je bila uničena v drugi svetovni vojni, sta se pred 25 leti dogovorila nemška cerkev in politični predstavniki nekdanje Vzhodne Nemčije, do nje pa je prišlo tudi ob podpori zahodnonemške evangeličanske cerkve. Prenova je stala skupno 118 milijonov mark. Grobnica znane nemške rodbine pa je bila po restavraciji, ki je trajala tri leta, posvečena leta 1993. Najstarejši na nagrobniku Hohenzollern je epitaf volilnega kneza Johanna Cicera von Petra Vischerja in njegovega sina iz leta 1530. V najmlajši krsti pa počiva vnukinja cesarja Wilhelma II., ki je umrla leta 1915.
2. svetovna vojna najbolj vplivala na 20. stoletje
23. 11. 1999 15.58
Druga svetovna vojna je po mnenju 71 odstotkov vprašanih Američanov najbolj vplivala na potek dogodkov v 20. stoletju, je pokazala javnomnenjska raziskava <a href= http://www.gallup.com/poll/releases/pr991117.asp target=_new>inštituta Gallup</a>, ki jo je objavil ameriški časnik USA Today. Tudi naslednja dva po prepričanju Američanov najpomembnejša dogodka v 20. stoletju sta povezana z vojno, in sicer eksplozija prve atomske bombe ter nacistični holokavst.
Aktivni v tržaškem Kulturnem domu
23. 11. 1999 13.47
V tržaškem Kulturnem domu sta se v enem večeru zvrstila dva dogodka: predstavitev knjige upokojenega dramskega igralca Aleksandra Valiča Sanje in resničnost - avtor se v njej spominja prvih letih Slovenskega narodnega gledališča v Trstu po drugi svetovni vojni - in monodrama sarajevskega, v Sloveniji delujočega igralca in režiserja Zijaha A. Sokoloviča, ki je izvedel monodramo z naslovom Glumac... je glumac... je glumac.
Slovenski predsednik v Monte Carlu
20. 11. 1999 09.34
Slovenski predsednik Milan Kučan se je prvi dan obiska v Monte Carlu srečal z monaškim princem Rainierjem III. in prestolonaslednikom Albertom. Kot je po srečanju povedal predsednik Kučan, je gostitelju predstavil razmere v Sloveniji po vojni na območju nekdanje Jugoslavije, vključevanje naše države v EU, gospodarske razmere in tuje investicije v Sloveniji ter vpliv dogajanj na Balkanu na življenje in stabilnost v Sloveniji.
Rast letalskega prometa pada, zamud vse več
17. 11. 1999 18.27
Članice Evropskega združenja letalskih družb (AEA) so v septembru zabeležile izredno skromno rast prometa. Število potnikov na kilometer je bilo namreč le za štiri odstotke večje kot oktobra 1998, kar je približno polovico manj kot v obdobju stabilne rasti med leti 1997 in 1998, so sporočili z AEA.
Pavelić v Argentino odnesel 200 kilogramov zlata
13. 11. 1999 10.06
Ustaški voditelj Ante Pavelić je po koncu druge svetovne vojne v Argentino pribežal z 200 kilogrami zlata, ki ga je verjetno zaplenil žrtvam svojega režima, je izjavil koordiantor Komisije za pojasnjevanje nacistične dejavnosti v Argentini Ignacio Klich. Povedal je tudi, da so do podatkov prišli po dveletnem raziskovanju v Argentini, na Hrvaškem in drugih evropskih državah, ni pa jim uspelo ugotoviti, kaj se je z zlatom zgodilo. Komisija je poleg tega objavila, da je v Argentino po drugi svetovni vojni pribežalo najmanj 180 vojnih zločincev iz Nemčije, Hrvaške, Francije in Belgije, med katerimi so bili tudi Adolf Eichmann, Josef Mengele in Erich Priebeke. V Argentino so prišli v času predsedovanja Juana Perona. Komisijo je ustanovil predsednik Carlos Menem, da bi se Argentina opravičila za nekdanjo popustljivost z vojnimi zločinci.