Vojni
Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča v Sloveniji
10. 07. 2000 18.41
Na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata je sinoči na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich. Gost se je danes najprej srečal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, nato pa je imel predavanje na temo Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Za Adamowicha je ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem
10. 07. 2000 17.31
Napetost med parlamentom in ustavnim sodiščem je naravna in nujna v vsaki državi z ustavnim sodiščem, ki nadzoruje spoštovanje ustave v zakonskih aktih, je zatrdil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich na svojem predavanju z naslovom Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Pripravili so ga državni svet, vlada ter Zveza društev pravnikov Slovenije. Za Adamowicha je bolj ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
10. obletnica spravne slovesnosti v Rogu
08. 07. 2000 20.59
Predsednik države Milan Kučan je v spremstvu žene Štefke in Spomenke Hribar ob današnji deseti obletnici spravne slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu položil venec na to grobišče. Predsednik države je v pisni izjavi ob tej priložnosti ponovil besede obžalovanja in obsodbe povojnih izvensodnih pobojev, 'ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin', kot jih je izrekel že na slovesnosti pred desetimi leti. Takrat se je predsednik Kučan poklonil mrtvim in povabil žive k spravi in sožitju skupaj z nadškofom Alojzijem Šuštarjem. Kot je v izjavi poudaril predsednik države Kučan, imajo vsi mrtvi pravico do imena na grobu in do miru v njem. 'Samo na podlagi pietete do mrtvih je mogoče spravno sožitje med živimi, je mogoča strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim in ne drug proti drugemu. Politična zloraba preteklosti in mrtvih pelje drugam, povzroča nove delitve in vzbuja nova sovraštva', je menil Kučan. Nadaljeval je, da so tudi s spravno slovesnostjo pred desetimi leti postavljali temelje nacionalnemu soglasju za plebiscit o samostojni slovenski državi in za njeno obrambo v osamosvojitveni vojni. Ob tem je izpostavil, da 'kakor smo takrat potrebovali večinsko nacionalno in državljansko soglasje, tako ju potrebujemo tudi danes, ob izzivih tretjega tisočletja in nuji, da svojo državo umestimo v evropske in svetovne integracije'. Predsednik Kučan meni, da je vsak narod zase odgovoren sam. Kot narod in država se bomo po predsednikovih besedah ohranili le s skupnimi močmi in 'prijazno življenje si bomo omogočili, če bomo sprejeli našo notranjo različnost, individualnost vsakogar izmed nas in se med seboj spoštovali'.
Našli 5000 umetniških predmetov
07. 07. 2000 14.25
V ruski enklavi Kaliningradu so v neki slovanski trdnjavi odkrili 5000 kosov iz zbirke nekdanjega pruskega muzeja v Koenigsbergu (današnjem Kaliningradu), ki so jih med drugo svetovno vojno skrili nacisti, je povedal vodja raziskave Avenir Ovejanov. Trenutno še ne morem oceniti vrednosti zbirke, poudarim lahko le pomembnost tega odkritja za Evropo, je še povedal.
Festival Ljubljana- musicali z Broadwayja
06. 07. 2000 22.36
Na 48. mednarodnem poletnem festivalu bosta petek in sobota, 7. in 8. julija, v ljubljanskih Križankah v znamenju musicalov z Broadwayja. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija, Komornemu zboru RTV Slovenije, mešanemu mladinskemu pevskemu zboru Veter in Domžalskemu komornemu zboru se bodo na odru pridružili solisti iz Združenih držav Amerike. To so pevci, ki so redno angažirani v musicalih na Broadwayju: Debbie Gravitte, Liz Callaway, Roger Bart, Alton Fitzgerald White. Dirigiral bo Martin Yates.
Celovečerec o vojni v BiH
06. 07. 2000 21.21
V noči z nedelje, 9. julija, na ponedeljek, 10. julija, bo v vasi Bač pri Knežaku blizu Pivke padla prva klapa celovečernega filma Nikogaršnja zemlja režiserja in scenarista Danisa Tanovića. Gre za dramo o vojni v Bosni in Hercegovini, postavljeno v leto 1993, v čas, ko so divjali najhujši spopadi med sprtimi stranmi. Mednarodna filmska ekipa, v kateri so igralci Branko Djurić, Tanja Ribič, Zvone Hribar, Matej Recer, Filip Šovagović, Rene Bitorajac, Bogdan Diklić, Katrin Cartlidge, Simon Callow idr., bo snemanje končala predvidoma 19. avgusta. Svetovna premiera bo v tujini, slovenska pa predvidoma na 4. filmskem festivalu prihodnje leto v Portorožu.
Prihodnji teden v parlamentu
02. 07. 2000 11.36
Prihodnji teden bo v parlamentu delovno v njegovih odborih in komisijah, saj morajo pripraviti posamezne točke dnevnega reda novega izrednega zasedanja, ki bo sklicano za 11. julija, namenjeno pa naj bi bilo izključno odločanju o svežnju t.i. evropske zakonodaje. Sicer pa bo vodstvo DZ jutri na redni novinarski konferenci med drugim predstavilo analizo obravnavanih točk na majskih in junijskih sejah DZ ter poročilo o mednarodni dejavnosti DZ v preteklih dveh mesecih in program teh dejavnosti za julij.
Slovesno ob dnevu policije
01. 07. 2000 08.39
V športnem parku Policijske akademije v Tacnu je včeraj potekala osrednja slovesnost ob dnevu slovenske policije, 27. juniju. Pripadniki slovenske policije so si ta dan izbrali v spomin na prepričljivo vlogo v desetdnevni junijski vojni, ko so skupaj s slovenskim narodom odločno varovali mlado slovensko državo. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil notranji minister Peter Jambrek, zbrane pa sta priložnostno nagovorila tudi predsednik republike Milan Kučan in generalni direktor policije Marko Pogorevc.
Razprava o zaščitnem zakonu
28. 06. 2000 20.42
Italijanska poslanska zbornica je sinoči zaradi nesklepčnosti prekinila razpravo o globalnem zaščitnem zakonu za slovensko manjšino v Italiji. Poslanci so obdelali prvih sedem členov zakona od skupno 28 in zavrnili večino pripomb desne opozicije. Razprava se bo nadaljevala danes.
Umrla angleška vohunka
28. 06. 2000 18.20
Vera Atkins (92), angleška vohunka v drugi svetovni vojni, ki je bila navdih za Miss Moneypenny v serijah James Bond, je umrla zaradi starosti.
Nagrada za film Hop, Skip & Jump
28. 06. 2000 12.58
Slovensko-bosanska filmska koprodukcija Hop, Skip & Jump režiserja Srdjana Vuletića je na 10. mednarodnem festivalu dokumentarnih, animiranih in kratkih filmov v Sankt Peterburgu v Rusiji dobil posebno nagrado žirije - centaur, v vrednosti 2000 dolarjev. Za nagrado se je potegovalo 29 kratkih filmov z vsega sveta. Žirijo festivala, ki je potekal med 15. in 22. junijem, so sestavljali Godfrey Reggio iz Združenih držav kot predsednik, Bahman Maghsoudlou (ZDA), Mihail Aldašin iz Rusije in Sergey Trimbach iz Ukrajine.
Priznanja ob dnevu slovenske policije
27. 06. 2000 09.21
V počastitev dneva slovenske policije, ki ga njeni pripadniki praznujejo 27. junija, je uprava uniformirane policije zaslužnim posameznikom včeraj podelila priznanja za opravljeno delo, danes pa bo priznanja organov za notranje zadeve svojim delavcem podelila še uprava kriminalistične policije. Osrednja slovesnost ob dnevu slovenske policije bo v petek, 30. junija, v športnem parku policijske akademije, kjer bo slavnostni govornik minister za notranje zadeve Peter Jambrek, že danes zjutraj pa bo notranji minister v spremstvu generalnega direktorja policije Marka Pogorevca in predsednika Združenja Sever Davorina Bratuša položil venec na spomenik padlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah.
50. obletnica začetka vojne
25. 06. 2000 12.01
Severna in Južna Koreja danes zaznamujeta 50. obletnico začetka vojne med državama. Po zgodovinskem vrhunskem srečanju južnokorejskega predsednika Kim Dae Junga in njegovega severnokorejskega kolega Kim Jong Ila sredi junija v Pjongjangu, na katerem so se zavzeli za spravo in združitev, pričakujejo, da letošnje slovesnosti ob okrogli obletnici ne bodo preveč bučne.
Drevi jubilejni koncert Godbe Zabukovica
24. 06. 2000 11.42
Godba Zabukovica, ki je bila ustanovljena leta 1880 pripravlja drevi ob 20. uri v Domu svobode Griže jubilejni koncert, ki bo posvečen 120-letnici godbe. Koncert se bo pričel s skladbo Janeza Marina Koračnica rudarjev, ki je sinonim za tradicijo, glasbo in tovarištvo.
Sprejem na obrambnem ministrstvu
23. 06. 2000 17.04
Obrambni minister Janez Janša je danes na ministrstvu za obrambo pripravil sprejem ob dnevu državnosti, na katerega so bili vabljeni člani koordinacijske skupine, ki je leta 1991 vodila obrambo Slovenije in svojci padlih v vojni za osamosvojitev. V svojem nagovoru je Janša poudaril, da so vsi, ki so se v takratnem kritičnem položaju odzvali klicu domovine, postavili temeljni kamen za današnjo suvereno državo.
Delegacija Sveta Evrope na obisku v Rusiji
22. 06. 2000 15.54
Visoka delegacija Sveta Evrope je s pogovori v Moskvi danes začela obisk v Rusiji, na katerem bo zbirala podatke o vojni v Čečeniji. Generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer in italijanski državni sekretar v zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri sta se najprej sestala z namestnikom ruskega zunanjega ministra Jevgenijem Gusarovom, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Godba Zabukovica praznuje
20. 06. 2000 13.47
Godba Zabukovica, ki je bila ustanovljena leta 1880, pripravlja v soboto, 24. junija, ob 20. uri v Domu svobode Griže jubilejni koncert, ki bo posvečen 120-letnici te godbe. Koncert se bo pričel s skladbo Janeza Marina Koračnica rudarjev, ki je sinonim za tradicijo, glasbo in tovarištvo. Godbo Zabukovica so pred 120 leti ustanovili Karle Gojznikar, starejši, Valentin Žgank, Gusti Lenič ter Lipovškovi pobje.Po prvi svetovni vojni je godbo vodil Franc Drobnič, od leta 1925 do začetka Druge svetovne vojne pa Anton Gojznikar. Kar nekaj izjemnih nastopov so zabeležili med obema vojnama, gotovo pa velja omeniti, da so zabukovški godbeniki igrali na poroki kralja Aleksandra in maršalu Titu na Ostrožnem v Celju. Leta 1943 pa je godba, ki je igrala v različnih zasedbah, povsem utihnila. Po vojni se je na pobudo Franca Užmaha zbralo 17 navdušencev predvojne Sonnenbergove in Krpeževe godbe. Instrumenti so zanosno zazveneli pod vodstvo Antona Pečnika.
Pahor: Osvobodilni boj ni bil prevara
19. 06. 2000 18.23
Predsednik ZLSD Borut Pahor odločno zavrača stališče včerajšnjega slavnostnega govornika v Kočevskem Rogu Justina Stanovnika, ki je dejal, da ''je bil osvobodilni boj prevara''. Pahor meni, kot je zapisal v sporočilu za javnost, da je izjava ''zgodovinsko netočna in vredna kritike ter obžalovanja v luči poskusov, da počasi vendarle zaključimo žalostno epizodo političnih sporov o polpretekli zgodovini za dnevnopolitične potrebe''.
Spravna spominska slovesnost
19. 06. 2000 08.47
Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila včeraj že deseta spominska spravna slovesnost. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, ki je bil v svoji pridigi kot vedno kritičen do povojne oblasti in prejšnje slovenske vlade.
Srečanje veteranov vojne za Slovenijo
18. 06. 2000 10.17
Na Zavrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah so se včeraj zbrali veterani vojne za Slovenijo iz vzhodne Štajerske in Prekmurja. Na prireditvi, ki se je je udeležilo približno 300 veteranov, so govorili tudi o vrednotenju njihove vloge v osamosvojitveni vojni leta 1991. Na slovesnosti ob tej priložnosti je Jože Jurša predstavil zahteve združenja, ki se nanašajo na takojšnjo ureditev statusa veteranov vojne za Slovenijo. Pristojne je pozval, naj čimprej uredijo evidence tako neposrednih udeležencev vojne kot tudi tistih, ki so pripomogli k vojaškemu uspehu Slovenije v letu 1991.
Retrospektiva Cerminove v Pragi
17. 06. 2000 16.11
V Pragi so postavili obsežno razstavo del češke avandgardne slikarke Marie ''Toyen'' Cerminove (1902 - 1980). To je prva retrospektiva slikarkinih del, razstavljene pa so številne slike, grafike in skice umetnice. Razstavljena so dela, ki so nastala v 30. letih pod vplivom francoskega nadrealizma in dela, ki so nastala v času nemške okupacije.
Zgodovinski vrh Severne in Južne Koreje
13. 06. 2000 12.15
Zgodovinsko vrhunsko srečanje med Severno in Južno Korejo, ki so ga nepričakovano preložili za en dan, se je začelo danes v Pjongjangu.
Cohen o varnosti v Evropi
12. 06. 2000 18.57
Ameriški obrambni sekretar William Cohen je danes po srečanju s švedskim obrambnim ministrom Bjoernom Von Sydowom poudaril nujnost boljšega mednarodnega sodelovanja pred novimi izzivi na področju varnosti v Evropi, v ta proces pa je treba vključiti tudi Rusijo.
Hudi spopadi v Argunu
12. 06. 2000 14.04
V Argunu, 13 kilometrov vzhodno od čečenske prestolnice Grozni, so davi izbruhnili hudi spopadi med čečenskimi uporniki in rusko vojsko, so sporočili ruski viri. Ruska vojska je zato že napotila močne okrepitve na to območje, v napadih na čečenske položaje pa sodelujejo tudi helikopterji.
Amnesty International obtožuje NATO
07. 06. 2000 21.23
Zveza NATO je med napadi na cilje v Jugoslaviji kršila mednarodni zakon, saj je med napadi umrlo tudi nekaj civilistov, je zapisano v poročilu Amnesty International. Človekoljubna organizacija poudarja, da ne obsoja moralnih ali legalnih osnov za napade, poziva pa k preiskavi napadov na ključne mostove in oddajnike srbskih televizijskih in radijskih postaj. AI poudarja, da je bil bombni napad na sedež srbskega državnega radia in televizije, v katerem je bilo ubitih 16 ljudi, premišljen napad na civilni objekt in glede na to tudi vojni zločin.
Seja Jerovškove komisije
07. 06. 2000 16.35
Člani preiskovalne komisije DZ o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem, so na današnji za javnost zaprti seji opravili posvetovanje in sklepanje o ugotovitvah preiskave ter obravnavali osnutek poročila o delu komisije.
Protest ZRJ
05. 06. 2000 07.55
Beograd je danes ostro protestiral proti odločitvi Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da ne bo uvedlo preiskave zaradi domnev o vojnih zločinih zveze NATO v času zračnih napadov na ZRJ.
V ZDA so se spomnili padlih vojakov
30. 05. 2000 11.07
- Ameriški kongres je letos izglasoval zakon, po katerem bodo Američani na Spominski dan po vsem ozemlju ZDA ob določenem času z minuto molka počastili padle vojake, s čimer naj bi prazniku vrnili pomen. Mlajši Američani se pravega pomena praznika večinoma ne zavedajo in mislijo, da se na ta dan pač odprejo bazeni ali začnejo tradicionalne razprodaje po veletrgovinah.
Protest na hrvaških poštah
26. 05. 2000 18.48
Poštni uradi v skoraj vseh delih Hrvaške so bili danes eno uro zaprti v znak protesta zaradi oboroženega incidenta na pošti v Vinkovcih, v katerem sta bili v sredo ubiti dve osebi, osem pa jih je bilo ranjenih.
Pomilostitev za 120.000 zapornikov
26. 05. 2000 16.11
Ruski parlament je danes sprejel odločitev o pomilostitvi 120.000 zapornikov. Poslanci v dumi so v tretjem branju soglasno glasovali za pomilostitev. Povod zanjo je bila 55. obletnica ruske zmage nad Hitlerjevo Nemčijo v drugi svetovni vojni.