Vojni
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
Levstik z obtožbo manj
22. 03. 2001 00.00
V sodni mapi zoper domobranca Vinka Levstika, obtoženega vojnih hudodelstev, je bilo sprva trinajst spisov. Zdaj sta ostala le še dva. Sodišče je namreč danes zavrglo še eno tožbo - nadomestno, ki pa je bila vložena prepozno. "Od prvotnih trinajstih Levstiku očitanih hudih kaznivih dejanj ostajata predmet postopka po zaslišanju 186 prič le še dve," je po sklepu senata povedal Levstikov odvetnik Danijel Starman.
Fotografije o slovenski vojni
19. 03. 2001 00.00
V Gradcu je v teh dneh na ogled razstava dokumentarnih fotografij novinarja slovenskega dnevnika Večer Borisa Jaušovca z naslovom Dnevi, ki so prestrelili Gornjo Radgono.
Slovenci v I. svetovni vojni
16. 03. 2001 00.00
V avli občinske stavbe v Novi Gorici so odprli razstavo z naslovom Monte Chiesa - pozabljena slovenska gora. Na razstavi je predstavljena Tridentinska gora pri Asiagu v sosednji Italiji oziroma dogajanje na njej in v njeni bližini, kjer so v letih 1916 in 1917 frontne položaje branili pripadniki avstroogrskega 17. pehotnega polka, ki so ga sestavljali predvsem slovenski vojaki.
Japonsko gospodarstvo še vedno v težavah
16. 03. 2001 00.00
Japonska si po najhujši ekonomski krizi po drugi svetovni vojni še vedno ni povsem opomogla. Japonska vlada je tako že drugič zapored v svojem mesečnem poročilu objavila stagnacijo gospodarske rasti, v poročilu pa še poudarja, da naj bi se gospodarstvo samo izkopalo iz sedanjih težav.
Dokumentarec o Bunuelu
15. 03. 2001 00.00
V Slovenski kinoteki bodo v okviru rednega programa Dan za dokumentarec drevi ob 20. uri zavrteli najprej film Kar zadeva Bunuela, ki sta ga zrežirala Jose Luis Lopez-Linares in Javier Rioyo, nato pa ob 22. uri delo Zemlja brez kruha, ki ga je po svojem scenariju zrežiral sam mojster Luis Bunuel, ter propagandni dokumentarni film o državljanski vojni v Španiji pod naslovom Španija '36.
Peto srečanje Raz/seljeni
15. 03. 2001 00.00
V gledališču Miela v Trstu je bilo peto srečanje v okviru projekta Raz/seljeni, ki ga prirejajo zadruga Bonawentura-Gledališče Miela, Slovensko stalno gledališče ter oddelek za zgodovino in za zgodovino umetnosti tržaške univerze. Cilj projekta je osvetliti tematiko migracij ne samo z izpostavljanjem klasične tematike izseljevanja, ampak tudi problematike odtujenosti v lastnem okolju. Tema tokratnega srečanja je bila Razseljeni v domovini, posvečena pa je bila izseljevanju primorskih Slovencev v obdobju med obema vojnama, odhodu Istranov po drugi svetovni vojni in njihovi odtujenosti v novi domovini.
Hrvata sta se pritožila
14. 03. 2001 00.00
Bosanska Hrvata Darko Kordić in Mario Čerkez, ki ju je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije konec februarja obsodilo na 25 oziroma 15 let zapora, sta se na razsodbo pritožila, je potrdil tiskovni predstavnik sodišča. Kordić in Čerkez sta bila obsojena zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki sta jih zagrešila v dolini Lašve v obdobju etničnega čiščenja v BiH med novembrom 1991 in marcem 1994. Kordić, ki je bil podpredsednik samooklicane hrvaške entitete v BiH, je, kot je ugotovilo sodišče, dal tudi ukaz za napad na vas Ahmići aprila 1993, ko je umrlo več kot sto Muslimanov.
Costner proti jedrski vojni
14. 03. 2001 00.00
Ameriški igralec Kevin Costner je izrazil željo, da bi si svetovni voditelji ogledali njegov najnovejši film, saj meni, da možnosti jedrskega spopada ne jemljejo dovolj resno. Film z naslovom Trinajst dni, režiserja Rogerja Donaldsona, govori o kubanski raketni krizi leta 1962. Film sta si že ogledala sedanji in nekdanji ameriški predsednik George Bush in Bill Clinton. Costner, ki je v London dopotoval na britansko premiero filma, je izrazil željo, da bi si film ogledal tudi britanski premier Tony Blair. Dodal je, da se ljudje vedemo, kot da možnost jedrskega spopada sploh ne obstaja.
V Ugandi volijo predsednika
12. 03. 2001 00.00
V vzhodnoafriški državi Uganda so se davi začele predsedniške volitve, ki so jih zaradi organizacijskih težav preložili za pet dni. Za položaj prvega moža v državi se poleg sedanjega predsednika Yowerija Kagute Musevenija poteguje še pet kandidatov, od katerih največ možnosti pripisujejo Musevenijevemu nekdanjemu hišnemu zdravniku in političnemu sopotniku, polkovniku Kizzi Besigyeju.
Na meji s Kosovom še vedno napeto
11. 03. 2001 00.00
Posebni odposlanec generalnega sekretarja zveze NATO Peter Feith je po današnjih pogovorih s podpredsednikom srbske vlade Nebojšom Čovićem v Bujanovcu povedal, da bo nadaljeval ločena pogajanja s srbskimi in albanskimi predstavniki o sporazumu o prekinitvi ognja na jugu Srbije, ko bosta strani pripravljeni na nadaljnje stike. To naj bi se zgodilo že kmalu, sicer pa se s predstavniki Albancev na jugu Srbije danes ni sestal. Pozval je tudi k potrpežljivosti.
Norac uradno obtožen vojnih zločinov
05. 03. 2001 00.00
Županijsko državno tožilstvo na Reki je proti upokojenemu generalu Mirku Norcu tudi uradno vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov na območju Gospića leta 1991. Če ga bo sodišče spoznalo za krivega, mu grozi do 20 let zapora.
Robertson zavrača namige
28. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Dnevni avaz zavrnil namigovanja medijev, da zavezništvo ve, kje se nahaja nekdanji politični vodja bosanskih Srbov, obtožen vojnih zločinov, Radovan Karadžić. "Že dve leti ni potrjenega naslova, kjer bi ga bilo moč najti", je poudaril Robertson.
Slovesnost ob obletnici zmage v zalivski vojni
26. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je na današnji slovesnosti ob 10. obletnici zmage zavezniških sil v zalivski vojni, ki so jo pripravili v Kuvajtu, poudaril, da bo kljub iraškemu voditelju Sadamu Huseinu na območju zaživela in uspevala svoboda. Poleg Powella, ki je bil v času zalivske vojne načelnik združenega poveljstva ameriške vojske, sta se slovesnosti udeležila tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush st. in Norman Schwartzkopf, ki je bil poveljnik ameriških sil v zalivski vojni. Ameriški predstavniki so se tudi poklonili spominu na kakih 300 ameriških žrtev vojne.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Enote ZN na meji med Etiopijo in Eritrejo
22. 02. 2001 00.00
Potem ko so se etiopske enote včeraj umaknile s spornega mejnega območja med Etiopijo in Eritrejo, so se na položaje vzdolž meje danes namestile mirovne enote Združenih narodov. Zadnjih 1200 etiopskih vojakov je svoje tanke, topništvo in oklepna vozila s položajev, ki so jih zasedli pred poltretjim letom, umaknilo včeraj. Tako so izpraznili 25 kilometrov široko tamponsko območje, na katerega so se namestili vojaki ZN.
Za pametnejše sankcije proti Iraku
20. 02. 2001 00.00
ZDA in Velika Britanija razmišljata o omilitvi sankcij proti iraškemu režimu, je danes dejal vodja britanske diplomacije Robin Cook. Cook ni pojasnil, za kakšne omilitve gre, vendar naj bi "pametnejše" sankcije onemogočile iraško vojsko, odprle pa bi možnosti za gospodarsko in humanitarno pomoč Iraku. V odgovor na številne kritike ameriško-britanske politike do Iraka je Cook dejal, da je treba mednarodno javno mnenje znova spomniti na stalno nevarnost, ki jo predstavlja Sadam Husein. O "pametnejših" sankcijah se bodo v četrtek v Washingtonu sestali predstavniki Velike Britanije in ZDA. Pogovori o Iraku bodo dan pred srečanjem ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira in malo po začetku turneje državnega sekretarja Colina Powella po Bližnjem vzhodu.
Sklepi vlade ZRJ
16. 02. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada se je na četrtkovi seji opredelila za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu in naložila zveznemu ministrstvu za pravosodje, da ustanovi delovno skupino za pripravo posebnega zakona, na podlagi katerega bo usklajena veljavna jugoslovanska zakonodaja in tako omogočeno sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem.
Trojka EU v Moskvi
15. 02. 2001 00.00
Trojka Evropske unije - vodi jo švedska zunanja ministrica Anne Lindh, v njej pa sta še evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana - se je danes v Moskvi sestala z ruskim vodstvom na pogovorih o varnostnih vprašanjih. Dialog med Rusijo in EU omogoča "vzpostavitev nove evropske varnostne arhitekture," je predstavnikom EU zatrdil sekretar vplivnega ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Ivanov. Po njegovih besedah naj bi na pogovorih beseda tekla tudi o enklavi Kaliningrad.
Hrvaški sabor o primeru generala Norca
14. 02. 2001 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora bo danes na redni seji razpravljal o primeru upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca, ki je na begu že sedmi dan, potem ko je bil minuli teden osumljen za umor srbskih civilistov leta 1991 na območju Gospića. Predstavniki vladajoče koalicije bodo skušali doseči sprejem sklepov, s katerimi bi zapore cest in proteste, ki so jih minuli teden v podporo generalu Norcu pripravili vojni veterani, označili za poskus rušenja ustavnega reda in državnega udara. Od hrvaške vlade bodo zahtevali, da sprejme zakonske ukrepe za ohranitev demokratične ureditve na Hrvaškem ter mira in varnosti za vse državljane.
Preživeli holokavsta obtožujejo IBM
13. 02. 2001 00.00
Preživeli holokavsta ameriško družbo IBM oziroma njeno nemško podružnico obtožujejo, da je bila bolj vpletena v izvajanje holokavsta, kot je to priznavala doslej. Skupina preživelih je pred zveznim sodiščem v New Yorku vložila skupinsko tožbo proti ameriškemu računalniškemu gigantu. Hkrati pa so v ZDA objavili knjigo z naslovom IBM in holokavst.
Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.
Dogovor med Likudom in laburisti
13. 02. 2001 00.00
Desnousmerjena izraelska stranka Likud se je na včerajšnjih koalicijskih pogovorih z Laburistično stranko dogovorila o glavnih smernicah za oblikovanje vlade narodne enotnosti. Po poročanju izraelskega radia sta se stranki sporazumeli za enotno držo na mirovnih pogajanjih s Palestinci, s čimer je odstranjena glavna ovira za sklenitev koalicije med stranko novoizvoljenega premiera Ariela Šarona in stranko premiera v odhodu Ehuda Baraka. Šaron in Barak sta dogovore že potrdila.
Kobariški muzej v Galeriji Ars
13. 02. 2001 00.00
V torek, 13. februarja 2001 ob 19.30, bodo v Galeriji ARS na Čevljarski 2 odprli drugi zimski večer, na katerem se bo tokrat predstavil eden najmlajših in obenem eden najbolj zanimivih muzejev - Kobariški muzej. Tokratno predstavitev bosta obiskala tako ministrica za kulturo Andreja Rihter, kot tudi kobariški rojak in prejšnji minister za kulturo Jožef Školč.
Norac osumljen vojnih zločinov
09. 02. 2001 00.00
Hrvaška policija tudi danes nadaljuje iskanje upokojenega generala Mirka Noraca, ki je osumljen vojnih zločinov in za katerim je bila včeraj zvečer razpisana tiralica. Na zahtevo sodišča na Reki je zagrebška policija skušala Noraca, ki je osumljen, da je leta 1991 kot poveljnik obrambe v Gospiću sodeloval v pobojih srbskih civilistov na tem območju, aretirati že v sredo. Noraca je skupaj s še 11 generali lani jeseni zaradi pisma, v katerem so generali javno kritizirali novo hrvaško oblast, upokojil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
Kandidata prepričujeta volilce
05. 02. 2001 00.00
Kandidata na jutrišnjih izraelskih premierskih volitvah, premier v odstopu Ehud Barak in vodja desničarske opozicijske stranke Likud Ariel Šaron, sta se danes še zadnjič obrnila na volilce in jih opozorila, zakaj je pomembno, da glasujejo za enega izmed njiju. V izraelskem dnevniku Jediot Aharont Barak ocenjuje, da je Bližnji vzhod "sod smodnika" in da bodo izraelski volilci odločili, ali ga bodo prižgali in izročili v roke skrajnežev. Šaron pa je v izjavi za isti časnik obljubil, da bo po izvolitvi za premiera najprej oblikoval vlado nacionalne enotnosti, saj je to edini način za dosego miru.
V Čečeniji doslej umrlo skoraj 18.000 mož
02. 02. 2001 00.00
V poldrugo leto trajajoči vojni v severnokavkaški ruski republiki Čečeniji je po najnovejših podatkih na obeh straneh umrlo skoraj 18.000 oboroženih mož. Kot je danes sporočil namestnik vodje generalštaba ruske vojske Valerij Manilov, je v vrstah ruskih sil v Čečeniji življenje izgubilo 2728 mož, 7971 pa jih je bilo ranjenih. Omenjeni uradni podatki naj bi bili nižji od dejanskih.
Madeleine Albright in ovca Dolly
22. 01. 2001 00.00
Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je priznala, da se bo morala po več letih, ko je imela na voljo šoferja in telefonistko, ponovno privaditi na stvarno življenje. "Začelo se bo novo življenje, ponovno se bom morala naučiti šofirati, pripraviti telefonske pogovore in si organizirati urnik". Albrightova se je ob odhodu iz Bele hiše spomnila najzanimivejših trenutkov štiriletnega obdobja načelovanja ameriški zunanji politiki, med katerimi je izpostavila petje šaljive pesmice z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom na vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije. Albrightova se bo med drugim opravljanja funkcije državne sekretarke lahko spomnila tudi potem, da jo je neka revija uvrstila na seznam 25 najbolj "presenetljivih" bitij na planetu. Na seznam so sicer uvrstili tudi klonirano ovco Dolly. Med resnejše dogodke je Albrightova uvrstila srečanje z mladimi Izraelci in Palestinci, ki so izrazili željo, "da bi skupaj rasli v večjem dostojanstvu", izrazila pa je zadovoljstvo nad beograjskimi protesti proti njenemu "zapriseženemu sovražniku", nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. 63-letna Albrightova, katere družina je po drugi svetovni vojni emigrirala v ZDA, namerava napisati knjigo, nedavno pa so jo izvolili na čelo Nacionalnega demokratičnega inštituta, sklada, ki je blizu ameriški Demokratski stranki.
Powell skozi prvo glasovanje v senatu
19. 01. 2001 00.00
Zunanjepolitični odbor ameriškega senata, ki šteje devet članov, je včeraj soglasno potrdil imenovanje Colina Powella za ameriškega državnega sekretarja. Powellovo imenovanje naj bi danes na plenarnem zasedanju potrdil celoten ameriški senat.